Koroško so preučevali predstavniki in predstavnice občin in različnih organizacij s Češke in Slovaške. Gosti jih okoljska organizacija Focus, ki je v sodelovanju s češko organizacijo Centrum pro dopravu a energetiku (CDE) organizirala študijski obisk za spoznavanje s problematiko prevozne revščine in izmenjavo izkušenj. Namen dvodnevnega strokovnega obiska je ogled dobrih praks, s katerimi na Koroškem izboljšujejo dostopnost mobilnosti ter so lahko zgled za druge regije in države. 

Poseben poudarek strokovne ekskurzije v organizaciji Focusa je na rešitvah, ki dopolnjujejo ali nadgrajujejo klasične oblike javnega potniškega prometa, kot so prevozi na klic, krožne lokalne linije in ciljno usmerjene storitve za ranljive skupine.

Organizatorji želijo z ekskurzijo prispevati k boljšemu razumevanju, kako lahko občine z omejenimi viri razvijajo bolj prilagodljive, dostopne in uporabniku prijazne sisteme mobilnosti ter kako se lahko uspešne pobude prenesejo tudi v druga lokalna okolja. 

Prilagajanje potrebam lokalnega prebivalstva 
V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Koroška je regija, kjer je dostop do javnega prevoza ugoden zgolj za manjši delež prebivalcev. To posebej negativno prizadene podeželska območja, predvsem ranljive skupine brez dostopa do avtomobila, kot so mladi, starejši in invalidi.

Vendar so dobro povezane lokalne skupnosti na Koroškem že vzpostavile denimo učinkovite prevoze na klic, ki izboljšujejo mobilnost prebivalcev. Povpraševanje po teh storitvah ponekod celo presega razpoložljive zmogljivosti, kar kaže na potrebo po sistemski podpori. 

Katjuša Šavc iz okoljske organizacije Focus je poudarila: »Kljub izraziti razpršeni poselitvi in s tem povezanim izzivom pri zagotavljanju učinkovitega javnega potniškega prometa na Koroškem že beležimo pomembne premike v smeri uvajanja bolj progresivnih in vključujočih oblik mobilnosti. Med ključnimi rešitvami so fleksibilne oblike javnega prevoza ter ciljno usmerjene storitve za ranljive skupine, kot so prostovoljski prevozi za starejše.

Danes ima skoraj vsaka občina v regiji vzpostavljeno vsaj eno takšno obliko prevoza, ki se prilagaja specifičnim potrebam lokalnega prebivalstva ter razpoložljivim organizacijskim in finančnim kapacitetam. Eno izmed dobrih praks, FURA Radlje, bomo imeli priložnost podrobneje spoznati že prvi dan strokovne ekskurzije ob obisku občine Radlje ob Dravi.« 

FURA Radlje: pametni trajnostni prevozi za vse generacije 
Storitev FURA Radlje, ki jo je Občina Radlje ob Dravi vzpostavila v letošnjem letu, bosta v Knjižnici Radlje ob Dravi predstavila Toni Potnik in Dejan Haberman iz Javnega podjetja KIČ Radlje. Gre za celostno storitev trajnostne mobilnosti, ki združuje več oblik javnega prevoza za izboljšanje dostopnosti in kakovosti bivanja v občini.

Vključuje brezplačni krožni prevoz FURA Runda, ki poteka po vnaprej določeni liniji in vsem občanom omogoča enostaven dostop do ključnih storitev, trgovin in ustanov. Poleg tega je na voljo prevoz na zahtevo FURA Klic, ki ga uporabniki naročijo glede na svoje potrebe; posebej je prilagojen starejšim, otrokom in gibalno oviranim ter omogoča večjo samostojnost in vključenost.

Pomemben del storitve je tudi brezplačni šolski prevoz FURA Šolska, ki zagotavlja varen, zanesljiv in okolju prijazen prihod otrok v šolo. Poleg tega, da tovrstna organiziranost prevozov znotraj občine zmanjšuje prometne zastoje, pa prispeva tudi k zmanjšanju izpustov CO2 ter k čistejšemu in prijetnejšemu okolju za vse prebivalce, saj temelji na uporabi električnih vozil. 

Klára Školníková, ki se v češki organizaciji Centrum pro dopravu a energetiku (CDE) ukvarja z analizo prometnih politik, je strnila: »Ta obisk pozdravljamo kot priložnost za izmenjavo dobrih praks na področju dostopnega prevoza in za naslavljanje prevozne revščine, zlasti v regiji srednje in vzhodne Evrope, kjer si delimo zgodovinski kontekst in povezane izzive.

Čeprav je Češka republika v zadnjih letih zabeležila porast pobud na področju regionalne in lokalne dostopnosti, smo na tem področju še vedno v začetnih fazah. Veselimo se prenosa izkušenj slovenskih dobrih praks v konkretne ukrepe v češkem in slovaškem kontekstu.«

Program dveh dogodkov v sklopu strokovne ekskurzije, odprtih tudi za zunanje udeležence, najdete tukaj.

Kaj je prevozna revščina?  
Prevozno revni so predvsem tisti prebivalci, ki v kraju bivanja nimajo ustreznega javnega prevoza, hkrati pa nimajo ali ne morejo uporabljati osebnega avtomobila oziroma si ga težko privoščijo. To jim otežuje ali onemogoča dostop do ključnih storitev ali dejavnosti. V Sloveniji je v najožjem smislu okoli 60.000 prevozno revnih oseb, vendar je treba izpostaviti regionalne razlike. Slednje izvirajo tako iz različne ponudbe javnega prevoza kot iz različnih povprečnih prihodkov.

Prevozna revščina je v Sloveniji tesno povezana s prostorsko razpršenostjo poselitve, omejeno dostopnostjo javnega prevoza in visokimi stroški mobilnosti, kar najbolj prizadene ranljive skupine (Focusova ekonomska študija). Naraščajoče cene goriv dodatno povečujejo finančno breme gospodinjstev, zato so nujni celostni ukrepi, kot so širitev javnega prevoza, razvoj alternativnih prevoznih možnosti in spodbujanje lokalnega zaposlovanja. Pomembno vlogo ima tudi stanovanjska politika, ki mora omogočiti dostopna bivališča na prometno ugodnih lokacijah. 

Mednarodna strokovna ekskurzija je del projekta Preobrazba prometa: podnebni ukrepi v službi družbene pravičnosti, ki ga je finančno podprla Evropska podnebna iniciativa (EUKI) Nemškega zveznega ministrstva za okolje, podnebno ukrepanje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMUKN). Namen projekta je med drugim opolnomočiti nacionalne in lokalne deležnike na Češkem in v Sloveniji za sprejemanje vključujočih prometnih politik. Partnerski organizaciji sta pripravili med drugim publikacijo Razbijamo mite: razogljičenje prometa.