Je digitalni svet res oblak brez teže? Koliko elektrike porabi en klik? In ali nas tehnološki napredek pelje v bolj trajnostno prihodnost ali le v hitrejše kopičenje e-odpadkov?

V Računalniškem muzeju je danes potekala strokovna konferenca Kako je digitalno lahko fizično?, ki je odprla razpravo o okoljskih in družbenih vplivih digitalnih tehnologij. Dogodek so organizirali Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina v sklopu akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Združil je predstavnike akademske sfere, tehnološke strokovnjake, okoljske organizacije, potrošniška združenja, kulturne institucije ter digitalne aktiviste.

Digitalno ni nematerialno
Čeprav digitalne storitve pogosto dojemamo kot “brezmaterialne”, stojijo za njimi podatkovni centri, strežniške farme, omrežna infrastruktura in milijarde naprav. Informacijsko-komunikacijske tehnologije danes porabijo približno 5 % svetovne energije, do leta 2030 pa naj bi se ta delež občutno povečal - predvsem zaradi širjenja podatkovnih centrov in razvoja umetne inteligence.

Izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja UL FRI, je opozorila na t. i. iluzijo neskončnosti: »Digitalni oblak ustvarja občutek neomejenega prostora za shranjevanje podatkov, a v resnici podatkovni centri zahtevajo ogromne količine energije za delovanje in hlajenje.«

Posebej je izpostavila problem t. i. temnih podatkov - vsebin, ki jih hranimo, a jih nikoli več ne uporabimo - ter dejstvo, da največji del ogljičnega odtisa digitalnega sektorja nastane že pri proizvodnji uporabniških naprav, predvsem pametnih telefonov.

Digitalizacija kot pospeševalec
“Digitalizacija je prinesla izjemno dodano vrednost - od e-pošte do videokonferenc in pametnih naprav, vendar hkrati pospešuje nastajanje e-odpadkov in povečuje sistemsko ranljivost,” je izpostavil Izr. prof. dr. Urban Sedlar, UL FE.  Opozoril je na množično širjenje interneta stvari ter dejstvo, da številne pametne naprave niso zasnovane za dolgo življenjsko dobo ali popravila.

»Digitalizacija ni edini krivec, je pa pospeševalec vsega,« je poudaril ter opozoril, da pocenitev računalniške opreme vodi v njeno vgradnjo v vse pore družbe, tudi tam, kjer to ni nujno, dolgoročno vzdržno ali varno. Kot pomemben odgovor vidi odprtokodne rešitve, možnost nadgradenj in pragmatični digitalni minimalizem.

Koliko digitalnega je dovolj?
Prof. Geoffrey Aerts, FARI Academic Director - Vrije Universiteit Brussel (VUB), je predstavil koncept digitalne zadostnosti (digital sufficiency) ter digitalne zmernosti kot odgovor na naraščajoč materialni odtis digitalizacije. Ključno vprašanje po njegovem ni le, kako narediti digitalno učinkovitejše, temveč koliko digitalnega je dovolj. Posebej je izpostavil pomen minimizacije podatkov, kako shranjevati, obdelovati in prenašati le tisto, kar je dejansko potrebno.

Programska oprema ima okoljski vpliv
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja, je osvetlil vpliv programske opreme na okolje ter pomen njene okoljsko odgovorne zasnove. Poudaril je, da lahko neustrezno načrtovani sistemi vodijo do neučinkovite rabe strojne opreme in nepotrebne porabe virov. Rešitve vidi ne le v optimizaciji, a temeljitem premisleku o arhitekturi digitalnih sistemov, ki jih uporabljamo in razvijamo - ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla digitalnih rešitev.

Digitalizacija in družbena neenakost
»Digitalizacija lahko olajša življenje, a hkrati marsikoga tudi izključuje,« je predstavil pogled potrošnikov na prekomerno digitalizacijo ter opozoril na problem digitalne izključenosti, Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Obvezna uporaba aplikacij za dostop do popustov, parkirnin ali javnih storitev, otežen dostop do fizičnega plačevanja in nadomeščanje klicnih centrov z avtomatiziranimi sistemi povečujejo neenakosti. Med rešitvami je izpostavil ohranjanje fizičnih alternativ, preprostejše vmesnike, javne digitalne točke ter ustrezno regulacijo.

Ali smo pozabili na ustvarjalno varčnost?
Direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada je skozi zgodovinski pogled na razvoj računalništva pokazala, da so tehnološke omejitve v preteklosti spodbujale učinkovite in inovativne rešitve. Ob tem je odprla vprašanje, ali nas napredek strojne opreme morda odvrača od ustvarjalnega in preudarnega razmišljanja pri razvoju.

Lio Novelli, član kolektiva Kompot in soavtor oddaje Tehno klistir na Radiu Študent, je predstavil kampanjo EndOf10, ki spodbuja podaljševanje življenjske dobe računalnikov in uporabo odprtokodnih operacijskih sistemov po prenehanju uradne podpore Windows 10. Pobuda je dosegla enoletno podaljšanje podpore. 

Razprava je pokazala, da digitalni razvoj ni nematerialen proces, temveč ima oprijemljive okoljske in družbene posledice. Po konferenci je sledila še delavnica »Digitalni čistilni servis«, ki so jo izvedli ambasadorji Evropskega podnebnega pakta. Udeleženci so se na praktičen način seznanili z upravljanjem digitalnih podatkov, brisanjem nepotrebnih vsebin ter odgovorno rabo digitalnih naprav.

Podporniki Izvedbo konference sta podprla Evropski klimatski pakt in Radenska.

Več informacij TUKAJ.