Vse to kar podpira ego jaz, dokler ni ogroženo, da bitju ogromno svobode, v njega vgrajuje samovoljo, potem mu svobodo vzame, in skuša bitje spet izkoristiti, da hrepeni po tej samovolji in naredi vse, da bitje ne bi spoznalo, da po tem in v čem ima popolnoma lažno in neresnično eksistenco.

Manipulira s tem, kar mu sploh ne pripada, kar poseduje samo z zlorabami vseh vrst, ko nudi bitju nekaj lažnega.

Torej ko se bitje ne more rešiti, v njem dela vgrajuje samovoljo, mu da realne čeprav zlagane občutke svobode, potem pa, ko pa ima možnost, se vseh napak rešit, pa se ga s tem kar mu je prej dovolilo, popolnoma omeji in mu onemogoči rešitev iz napačnega, mu resnično bit prekrije in ga usmeritev prisiljuje, k ponovnem hrepenenju po zlaganem.

S tem da to odvzame s strahom množi, saj seveda, ko odvzame nekomu nekaj, kaj ima zapis izživeti, se ta prestraši in se še bolj kot je prav oklepa tega, prave načine pa mu onemogoča, ker se s tem udejanja, in mu nudi zgolj napačne. To kar je v redu in bi moralo biti prej, nudi kasneje ali kakorkoli drugače, ko poteče možnost za prave načine.

Ne da ti ne da to kar je prav, ampak s tem prav prej manipulira, ali ti daje to kaj je bilo prej aktualno in prav, tako, da bi se skvarilo to kar v Božji zaščiti rase.

Tistim bitjem, ki jih pokvari, da potem neko na neresnični osnovi mirno življenje in jih uporablja kot reklamo za zapeljevanje.

Povsem in povsod se je treba čuvati sil, ki potrebujejo in skušajo v škodo resnici vgraditi ohraniti ali pa ustvariti v napačni nevednosti zavedajoče bitje.

Laži človek ne potrebuje.

Hoče ustvariti povsem nepravilna hrepenenja, skratka hoče ustvariti bitja kakršno je samo.

Prav delat in biti srečen, v tem spoznati sobitje vesolje in naravo se s tem prikriva, češ kako je to nepomembno in premalo, uporablja vse kot sredstvo, torej nima nič v resnici rado, samo, da bi se dobil od tega najbolj slasten zalogaj, hibe to pridobiti na nepravilne napačne načine, češ da naj ostanejo ljudem pomembne.