V vzhodnem delu do dvakrat večja uporaba teh zdravil pri otrocih kot v zahodnem
V svetovnem tednu ozaveščanja o mikrobni odpornosti, ki poteka pod geslom Ukrepajmo zdaj: zaščitimo našo sedanjost, zavarujmo našo prihodnost, stroka poziva k racionalni uporabi antibiotikov.

V Sloveniji nam gre še dobro, pa vendar tudi naši podatki, enako kot drugod, kažejo, da odpornost bakterij proti tem zdravilom narašča. Od odkritja prvega antibiotika, penicilina, je minilo že skoraj sto let, uporablja pa se še danes. Novih iz farmacije ni bilo že nekaj desetletij, če pa že, so zadržani za najhujše primere.

Največji porast odpornih bakterij so v bolnišnicah opazili lani pri neki vrsti črevesnih bakterij, ki lahko postanejo odporne proti vsem antibiotikom, je dejala infektologinja Bojana Beović. "Takrat nas je Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni posebej izpostavil kot državo, kjer je to daleč najbolj naraslo," je dejala.

K sreči gre le za majhen odstotek teh bakterij, kar je pozna posledica epidemije, ko sta bila pomanjkanje kadra in velika količina zelo težkih bolnikov, ki so potrebovali širokospektralno paleto antibiotikov. Za zdaj so razmere stabilne, so pa vzpostavili anonimni sledilnik teh bakterij.

Na splošno je sicer pri nas predpisovanje antibiotikov med najnižjimi v Evropi, obstajajo pa velike regionalne razlike. Zoran Simonovič z Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) je dejal: "Naši podatki spremljanja porabe zdravil kažejo tudi do dvakrat večjo porabo zdravil v vzhodnih regijah v primerjavi z zahodnimi, ko govorimo o uporabi pri otrocih."

"Težko zagovarjamo to s tem, da so ti otroci bolj bolni ali kaj podobnega. Te razlike so seveda razlog, da potrebujemo v Sloveniji novo strategijo obvladovanja mikrobne odpornosti, čemur se zdaj intenzivno posvečamo," je pojasnila Beović. Del te je tudi usposabljanje zdravnikov.

Pri odgovorni rabi antibiotikov ima vlogo tudi bolnik, je dodal Simonovič: "Jemljemo samo antibiotik, ki nam ga je predpisal zdravnik, v pravem odmerku, v pravem intervalu in ustrezno dolgo."

Antibiotikov, ki nam ostanejo, ne hranimo, ne delimo z drugimi, jih ne zahtevamo, če zdravnik presodi, da pri zdravljenju niso potrebni.

Helena Lovinčič

Vir: rtvslo.si