Simboliki kruha in vina sta prastari. Pogosto jo najdemo v Svetem pismu , v stari in novi zavezi, posebno v prilikah.

Zunanje gledano sta bila kruh in vino v antiki osnova vsakdanjega življenja. Zaradi tega je navadna hrana pogosto predstavljala simbol za duhovno. Kakor fizično telo razpade brez hrane, podobno tudi duša hira brez duhovne jedi. V tem smislu so predkrščanski misteriji uporabljali simbole, ki so bili kasneje prilagojeni v krščanskih misterijih. Vzvišene skrivnosti so bile prenesene v prilike. Naravo so tudi videli kot priliko; kot vtis oziroma predstavo o nečem, kar se skriva za njo.

Tudi v današnjih dneh je proces spreminjanja žita v kruh in grozdja v vino najbolj cenjen dosežek kulture. Kruh in vino smo in ju še vedno pojmujemo kot darilo iz nebes. Grška mitologija ju bogato predstavlja v besedi in sliki. Materialni kruh prehranjuje zemeljsko, začasno telo, medtem ko duhovni kruh gradi in vzdržuje duhovno telo človeka. Pavel v svojem pismu Korinčanom pravi, da je najprej izoblikovano zemeljsko telo in nato duhovno.

Za duhovno telo potrebujemo božje vino in božji kruh. V grških Misterijih je boginja Demetra človeštvu ponudila žitna zrna in ga naučila, kako jih vzgajati. Dioniza, boga vina, so pogosto predstavljali na kupah, okrašenega s trto in grozdjem. Za Grke je bilo pitje vina vzvišena tradicija in vino je bilo potrebno piti s spoštovanjem.

Pijanost je veljala za barbarsko. Duhovno vino lahko pijemo le prek posebne notranje usmerjenosti in s polnim razumevanjem njegovih učinkov. Kajti vino izhaja iz sile samega Duha, da bi ljudi notranje očistilo in jih pripravilo na neposredno sprejemanje Duha. Duhovno vino ima namreč dinamične lastnosti. Zato nova zaveza jasno opozarja, da smemo nalivati „novega vina v stare mehove“. Preden lahko sprejmemo novo vino, je pomembno, da začnemo s procesom notranjega očiščenja, transmutacije in prenove.

Gre za to, ali je duša dovolj pripravljena, da bi se dvignila, da ne bi po zaužitju vina ponovno padla v zemeljsko in vztrajala v svojem stanju ločenosti. Duhovno vinu deluje kot duhovno zdravilo za zdravljenje trpeče duše. Ta lastnost je bila v misterijih vedno poudarjena. V nasprotju z zemeljskim vinom, ki zamegli um, duhovno vino razjasni zavest. Duhovni kruh ima podoben učinek.

Iz opisa čudeža hranjenja množice v Novi zavezi je razvidno, da takega kruha nikoli ne manjka in je na voljo, dokler so ljudje, ki hrepenijo po Duhu. Duhovni razvoj brez duhovnega vina in duhovnega kruha ni mogoč. Ena od prilik v Novi zavezi govori o Kristusu kot resnični, pravi trti in dušah kot njenih poganjkih. Bog vinograd jih obrezuje, tako da lahko bogato obrodijo. Bolni poganjki ne morejo obroditi, ne morejo sprejeti Kristusovega življenjskega soka za svoj razvoj.

Zato je prva zahteva „ozdravljenje“ oziroma odrešenje. Ta prilika ponazarja tudi proces čiščenja in spreminjanja, , ki omogoča duhovno rast. To temo vsebuje tudi prilika o svatbi v Kani, kjer Kristus spremeni vodo v vino. Če simboličnim zgodbam odgrnemo tančice, nam lahko zgodbe pomagajo k novim uvidom in nas spodbujajo, da iščemo notranjo pot k prvotnemu življenju. Potem se lahko razumljivo skrivnost spremeni v jasno spoznanje.