Kako razumljivi so bančni ceniki?
Banke svoje storitve ponujajo v zameno za denarna nadomestila, o njihovi višini morajo obveščati na ustrezen način. Za potrošnike je pomembno, da te informacije najdejo hitro in da jih brez težav razumejo.

Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS, tokrat v okviru primerjalnega ocenjevanja konec oktobra pregledali cenike 8 bank na njihovih spletnih straneh, da bi ugotovili, kako razumljivi so potrošnikom. Pregledali so jih tako, kot bi to naredil običajen potrošnik, ki išče informacije o cenah bančnih storitev.

Vsebina je brezplačno na voljo na spletni strani www.potrosnikovzoom.si.

V ocenjevanje so vključili osem največjih poslovnih bank in hranilnic (glede na bilančno vsoto), ki poslujejo v Sloveniji: Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Intesa Sanpaolo, NLB, OTP, Sparkasse in UniCredit.

Pri cenikih bank so ocenjevali:

• iskanje na spletni strani, kjer so preverili položaj cenika, izpostavljenost, poimenovanje ter možnost zadetka v iskalniku;
  
  
• cenike, kjer so ocene podelili glede na število cenikov, njihovo strukturo in preglednost;
  
  
• izrazoslovje, kjer so izbrali tri pogoste bančne storitve in preverili, kako jih banke poimenujejo.

Cenik, kje si?
Kam banka umesti cenik, je njena odločitev, izbira pa bi morala biti uporabniku prijazna.

Najbolj vidna je zagotovo umestitev cenika na desni strani zgoraj, po možnosti v glavi strani, brez dodatnih klikov. Takšnega primera tokrat niso našli. Najbolj se mu približa Deželna banka Slovenije, kjer je povezava do cenika postavljena fiksno na desni strani, a ne povsem zgoraj. Nekoliko nižjo oceno so dobile Delavska hranilnica, NLB in Sparkasse, ki imajo povezavo sicer zgoraj, a v izbirniku. Preostale banke so prejele najnižjo oceno, saj je povezava do cenika povsem na dnu strani.

Tudi pri izpostavljenosti povezave niso našli banke, ki bi si zaslužila najvišjo oceno. Uporabniki si želimo, da povezavo na cenik hitro opazimo in da je umeščen v logično kategorijo. Banke pa ga, kot kaže, nekoliko sramežljivo skrivajo pod imeni, kot so orodja, nasveti in pripomočki. Največ točk so podelili Sparkasse, ki je cenik uvrstila v kategorijo informacije, uporabljena je tudi odebeljena pisava. Najnižjo oceno je dobila Gorenjska banka, ki cenike skriva med dokumenti - splošen izraz, ki lahko vsebuje marsikaj in ne nujno tudi cenika.

Preizkusili so tudi iskalnike na spletnih mestih, tako da so v iskalno polje vpisali besedo cenik. Najvišjo oceno so prejele Intesa Sanpaolo, Sparkasse in Unicredit, kjer je bil iskani pojem prvi med zadetki. Posebna pohvala gre Intesi Sanpaolo, kjer se ob vpisu besede cenik pojavi izbira Tarifa banke za prebivalstvo. To pomeni, da v banki razumejo, da uporabniki cenik iščejo pod to besedo, tudi če ga banka poimenuje drugače.

Vsi preostali iskalniki so se izkazali za neuporabne, saj so prikazani rezultati večinoma vsebovali vsebinske članke, nikjer niso prišli do dejanskega cenika. Dali so jim najnižjo oceno. Nekoliko višjo je dobila le OTP, kjer je bil cenik na desetem mestu med zadetki, a je vsaj bil med zadetki.

Ali veste, kako banke poimenujejo cenike?

• Najvišja ocena za vse tiste, ki razumejo besedišče običajnega potrošnika in ceniku rečejo preprosto - cenik: Deželna banka Slovenije, OTP, Sparkasse in Unicredit.
  
  
• Nekoliko nižja ocena za tiste, ki uporabijo drugo besedo, ki pa je razumljiva - stroški: Delavska hranilnica in NLB.
  
  
• Dodatno znižanje ocene za poimenovanje tarifa za prebivalstvo/potrošnike, ki je bolj tehničen izraz, ki ni blizu običajnemu uporabniku: Intesa Sanpaolo in Gorenjska banka.

Cenik naj bo pregleden in jasen
Preverili so število cenikov - na koliko posameznih datotek ali spletnih strani je cenik razdeljen. Največ, deset, so jih našli pri Intesi Sanpaolo, sedem pri NLB in štiri pri Sparkasse. Preostale banke imajo cenik v enem kosu, kar so ocenili kot najboljšo možnost. Večje število cenikov ustvarja nepreglednost in zahteva več klikanja.

Ena bistvenih značilnosti, ki olajša sprehajanje po ceniku in iskanje želenih postavk, je njegova struktura. Ali ima cenik kazalo, ki omogoča, da se s klikom na izbrano poglavje premaknemo na stran, ki ga opisuje? To možnost so našli le pri NLB. Kako je razdeljen na posamezna poglavja? Najvišji oceni so podelili NLB in Intesi Sanpaolo, ki sicer ima več cenikov (10), a so posamično dobro strukturirani.

Preglednost cenikov oblikovalec doseže z različnimi velikostmi črk, barvami, črtami, odebeljenim besedilom, praznim prostorom in podobno. Prav je, da dokument diha in se v njem ne izgubimo, da besedilo ni stisnjeno in si ne iztaknemo oči, ko gledamo v zaslon. Najvišjo oceno so podelili Intesi Sanpaolo in Sparkasse, nekoliko nižje ocene pa NLB, OTP in Unicredit. Najmanj pregledni oziroma najmanj berljivi so ceniki Delavske hranilnice, Deželne banke Slovenije in Gorenjske banke.

# Vas zanima več? So izrazi na spletnih straneh bank prilagojeni potrošnikom? Poznate pravi izraz za plačilo položnic? Več o tem preberite tukaj.

Bančni ceniki bi lahko bili boljši
Končne ocene kažejo na povprečno stanje, kjer je zadoščeno osnovnim zahtevam, ni pa presežkov. Ocene zelo dobro niso mogli podeliti, je pa kar nekaj bank dobilo oceno dobro: Intesa Sanpaolo, NLB, OTP, Sparkasse in Unicredit. Na drugi strani nobena od ocen ni zares slaba, saj so preostale banke prejele oceno povprečno.

# Pereberite še - Koliko vas na leto stane poslovanje z banko? Poznate standardizirani bančni obrazec, ki vam je pri tem pregledu v pomoč?

Vir: www.zps.si/