V naši družbi znanost uživa velik ugled in spoštovanje. Upravičeno! Brez nje bi še vedno živeli v strahu pred naravnimi pojavi, hodili peš in prali na roke. Gre ji zahvala, da živimo v udobju, o kakršnem naši starši in stari starši niso mogli niti sanjati. Tehnološki napredek, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, je resnično občudovanja vreden. Kljub temu pa znanost ni in ne more biti edini in zveličavni način razlaganja narave sveta.

Pravzaprav se je v vseh družbah doslej z razlago narave sveta že od nekaj ukvarjala filozofija. V današnji družbi pa smo zaradi veljave in prednosti, ki jih uživajo znanost in vse, kar se prišteva k njej, tudi filozofijo spravili med znanost. Posledično smo jo bolj kot ne zožili na tisti del, ki je dokazljiv: na filozofiranje o zgodovini filozofske teorije in filozofijah znanih, bolj ali manj starodobnih filozofov. V tem smo dobri.

Zelo pa nam manjka tisto, kar je bistvo filozofije - znanje, ki bi nam na preprost in razumljiv način razlagalo univerzalna načela, po katerih življenje deluje, njihove učinke na naše življenje ter našo vlogo pri tem. Gre za znanje, ki sem ga poimenovala življenjeslovje. Brez tega znanja živimo v prepričanju, da je življenje nepredvidljivo in naša prihodnost negotova.

Iz negotovosti se poraja strah, strah pa je čustvo, ki nas telesno in duševno drži v krču. Zaradi strahu se nenehno obremenjujemo s skrbmi in premalo veselimo življenja. To nas vodi v občutek neizpolnjenosti, v težjih primerih pa v hude čustvene stiske in nevarna obolenja.

Edino učinkovito zdravilo zoper strah je zaupanje v življenje, ki mora temeljiti na poznavanju ključnih principov življenje. S tem enostavnim znanjem, nepogrešljivim za ustvarjalno, zdravo in izpolnjeno življenje, se lahko seznanite v Zlati knjigi življenja.