Misel-Sami vemo s čim vse hranimo tisto kar podcenjujemo.

In tudi zakaj je resnica ujeta se na koncu članka in tudi v nas razkrije.

O sliki
V ptičji kletki tiho žari obraz luninega srpa-ujeta resnica, ki ne izgine, temveč potrpežljivo sprejema, kar ji svet ponuja. Roka od zunaj ji nežno ponuja žlico pokvarljive rdeče tekočine, ki prihaja iz govoric: jeze, sovraštva, apatije, prezira… in laži.

Na vrhu slike je zapisano: “Tisto, kar podcenjujemo, hranimo bolj, kot si priznamo.” Ta misel razkriva, da v človeku obstaja lakota po nečem resničnem, a jo pogosto hranimo z napačnimi snovmi-z zamerami, prikritimi bolečinami in neizrečenimi resnicami.

Slika govori o trpljenju resnice v svetu, ki je ne prenese. Ne zato, ker bi bila resnica šibka, temveč zato, ker je v človeku, ki šele nastaja v dobrem, še majhna in nemočna. Trpi, ker je preveč iskrena za lažno udobje, ki ga ta svet ustvarja.

Pri ljudeh se sami varamo z ocenjevanjem in pričakovanji, čeprav je resnica potrdila, da smo se v tem načinu zmotili že neštetokrat.

Nekako hočemo boljše kot je, s tem nekaj drugega naredimo, za tako veliko nasprotno slabo skrajnost temu, ki temu služi za podcenjevanje.

Skoraj bi se reklo da zahtevamo od ljudi, ki nas imajo radi, da nam potrjujejo vse te lastne zmote in zablode.

Z vsem tem zahtevamo, da nam lažejo, oni pa ker nas imajo radi, nekaterim pa tudi to koristi to naredijo.

Vendar iz tega in vsem tem, kako bi lahko bilo drugače nastanejo najprej nezadovoljstva zvitosti in prevare.
Pri samem izvoru, je k mladi resnici prišla laž in ji dejala; poglej to čisto vodo, kaj ti pa bo, če se boš z menoj okopala v njej.

Resnica je vedela, da se pogovarja z lažjo, vendar ko je pogledala v izvir, je videla da je res tako in si rekla - besede so tokrat vendarle iskrene, voda je res čista in ni poslušala svojega notranjega počela.

Pa je slekla svoja oblačila in šla za lažjo v vodo.

Voda je bila tako čudovita, da ni videla, da je med tem laž stopila iz vode, oblekla oblačila resnice in šla med ljudi jih ščuvat proti resnici.

Ljudje pa tako stežka vidijo golo resnico, saj kaže na njihove nepopolnosti preden nastane v njih zmožnost, da bi jih odpravili.