Vsako naše prepričanje se odraža v naši realnosti. Tudi prepričanje, da je življenje stresno.
Življenjeslovje uči, da stres sam po sebi ne obstaja. Nič takšnega ni, kar bi nam lahko samo po sebi ustvarjalo stres: ne odnosi, ne družina, ne služba, ne zdravje, ne finance, ne današnji tempo življenja … Nesporno je, da zaradi vsega naštetega lahko doživljamo tudi tako težka čustva, kot so nemoč, tesnobo ali brezup. Toda ta čustva niso nekaj novega - ljudje so jih doživljali, od kar svet obstaja.
Če jih doživljamo in če so intenzivno, je dejstvo, da si z njim zlahka porušimo stanje homeostaze in ogrozimo zdravje ali kako drugače trpimo. Ampak enako neizpodbitno dejstvo je tudi, da je samo od nas odvisno, ali ga bomo doživljali in predvsem, kako intenzivno ga bomo doživljali. Samo od nas je odvisno, ali se bomo osredotočali na problematično plat svoje situacije, ali se bomo zavestno naravnavali v iskanje rešitve.
Je to v praksi težko? Odvisno od našega pogleda. Če vemo, kaj nam bo koristilo in zakaj, nam nič ne bo pretežko. Če ne vidimo pravega smisla v svojem početju, nam bo vse pretežko.
Kaj to pomeni v primeru stresa? Če bomo posvojili miselnost, da je stres nekaj, kar je stvar današnjega “norega” tempa življenja in nas ogroža od zunaj, je predvidljivo, kam to vodi. Namesto da bi rešitev iskali v smeri spreminjanja svojih pogledov in odzivov na dogajanje, bomo krivca za naš stres iskali pri drugih in se pred tem “najhujšim ubijalcem današnjega časa” še naprej in še bolj zatekali v pomirjevala in druga farmakološka “zdravila”. Nobeno od njih nas ne more ozdraviti stresa, lahko le neselektivno ublaži intenzivnost našega doživljanja lastnega življenja in odzivanja nanj. Ker bo s tem njihova poraba še naprej iz leta v leto strmo naraščala, bomo kot družba še bolj bili plat zvona in se prepričevali, kako smo žrtve vedno hujšega stresa, ki nam ga povzroča današnji stresni tempa življenja. Iz tega začaranega kroga ne bomo izšli, dokler ne bomo začeli spreminjati pogleda na stres in ozaveščati, zakaj stres sam po sebi ne obstaja in da sami odločamo o tem, kako stresno se bomo odzivali na svoje življenje.
Mateja Kunc, ustanoviteljica Šole djotiša in življenjeslovja IzaQ |