Poglej, noč je črna zavesa iz svile,
V njej zvezde so srebrne solze spominov,
In veter je oddaljeni eho, ki šepeta drevesom,
Brezam in rožam vzdolž hriba,
Ki krasijo dolino zate,
Še je živ spomin nate,
V srcih boš naših,
Do konca dni,
Ne boš nas zapustil,
In izginil v temno noč,
Niti poniknil,
Kot reka, ki nenadoma izgubi svojo moč.