Poletni nasvet ZPS - Sladoled, gelato, sorbet, zamrznjen jogurt & rastlinske alternative - poznate razliko?

Nasvet Zveze potrošnikov Slovenije
Sladoled, gelato, sorbet, zamrznjen jogurt & rastlinske alternative - poznate razliko?
Si poleti radi privoščite sladoled? Ali veste, da vam sestavine, navedene na embalaži, razkrijejo, ali ste kupili sladoled, ledeni desert ali sorbet?

Sestavine so navedene po padajočem vrstnem redu glede na njihov delež, prva nam razkrije glavno sestavino in pomaga prepoznati, za kakšen sladoled gre - mlečni, vodni ali sadni.

Sladoled
Morda najbolj znana ledena dobrota je »klasični« sladoled - sladica z mlečno osnovo, ki pogosto vsebuje še smetano in jajčne rumenjake. Obvezna sestavina je tudi sladkor. Sladoled je treba med pripravo neprestano mešati, da se v maso »vključi« zrak, kar ustvari značilno rahlo in zračno teksturo. Zaradi dodatka smetane in rumenjakov spada med bolj mastne sladice, običajno vsebuje približno 10 odstotkov mlečne maščobe.

Gelato
Marsikdo meni, da je »gelato« le italijanski izraz za sladoled. Čeprav ima, tako kot klasični sladoled, mlečno osnovo, običajno vsebuje bistveno manj smetane in praviloma ne vsebuje jajc. Kljub temu je njegova konsistenca bolj gosta, saj se med pripravo vmeša manj zraka, zaradi česar v ustih deluje mehkejši, »lažji« in bolj kremast. Tudi temperatura serviranja je nekoliko višja kot pri sladoledu (okrog minus 10 stopinj Celzija), kar mu daje sijoč videz.

Sorbet, zamrznjen jogurt & rastlinske alternative
Že stari Rimljani so z gora prinašali led, ga mešali s sadnimi sokovi in si tako pripravljali osvežilen sorbet. Še danes ta osvežujoča sladica v osnovi ostaja enaka: vodna osnova z dodatkom sadne kaše in sladkorja. Prav zato je odlična izbira tudi za vegane in osebe s celiakijo.

Z vse večjim zavedanjem vpliva prehrane na zdravje pa kot alternativa sladoledu postaja priljubljen zamrznjen jogurt. Kot že ime pove, gre za jogurt, ki je bil zamrznjen. V primerjavi z običajnim sladoledom vsebuje veliko manj maščobe in pogosto tudi manj sladkorja, a to je odvisno od dodatkov – bonbončkov, oreščkov ali sadja, ki jih pogosto najdemo na vrhu.

Sladoledu se ni treba odpovedati niti, če ne prebavljamo laktoze ali se izogibamo sestavinam živalskega izvora. Na voljo so številne rastlinske alternative, ki temeljijo na sojinem, riževem, ovsenem ali kokosovem napitku, pogosto z dodatki, kot so sadje, oreščki ali kakav. Takšni sladoledi običajno vsebujejo manj nasičenih maščob in so bolj trajnostna izbira, saj ne vsebujejo mleka, smetane ali jajc.

# Ilustrativni prikaz vseh teh ledenih sladic vas čaka tukaj.

Veste, kaj v sebi skriva skrivnostno »modro nebo«?
Zagotovo ste že kdaj med pestro izbiro sladoledov opazili tudi okus »modro nebo«. Kaj se skriva pod skorajda strupeno modrim odtenkom? Najpogosteje gre kar za navaden vaniljev sladoled z dodatkom modrega barvila, včasih pa za okus žvečilnega gumija ali mešanega sadja (tutti frutti). »Modro nebo« ni osamljen primer.

Tudi številni drugi intenzivno obarvani sladoledi, kot so zeleno jabolko ali živo rumena banana, so očem privlačni, a njihov okus pogosto ne doseže pričakovanj. Naravne sestavine, kot sta jabolko ali banana, sladoleda nikoli ne bodo obarvale tako živo, kot to storijo umetna barvila, njihov nežni okus pa se pogosto izgubi med dodanimi aromami.

ZPS nasvet

• Sladoled iz zamrzovalnika postrezite, še preden se začne mehčati, preostanek pa čim prej vrnite na hladno.
  
  
• Idealna temperatura shranjevanja je minus 18 °C. Doma naj bo sladoled shranjen v delu zamrzovalnika, kjer ni izpostavljen pogostim temperaturnim spremembam.
  
  
• V trgovini naj bo sladoled zadnji na vašem nakupovalnem seznamu. Shranite ga v izolirno vrečko ali dodajte hladilni vložek, doma pa ga nemudoma pospravite v zamrzovalnik.
  
  
• Sladoled je osvežilno, a pogosto energijsko bogato živilo, zato ga uživajte zmerno.

Vir: www.zps.si/