Kako dobro poznamo potvorbe hrane in pomen sledljivosti živil? Ali nam informacije na embalaži povedo dovolj o tem, kaj pristane v naši nakupovalni košarici? In kaj storimo, če ugotovimo, da smo kupili mačka v žaklju? Nedavna anketa med slovenskimi potrošniki razkriva, da se zavedamo pomena sledljivosti hrane, a nas pri nakupu še vedno najbolj prepriča cena.

Avgusta 2024 je 550 Slovencev sodelovalo v spletni raziskavi, izvedeni v okviru projekta WATSON, pri katerem sodeluje tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Cilj projekta je prepoznavanje in preprečevanje prehranskih goljufij ter razvoj rešitev za učinkovitejše spopadanje z njimi.

Zakaj je sledljivost živil in vseh njihovih sestavin ključnega pomena?
Zato, ker pomeni možnost, da ugotovimo izvor živil in njihovih sestavin - kdo, kje in kako jih je pridelal oziroma predelal. Takšne informacije niso pomembne zgolj zaradi kakovosti hrane in omogočanja informiranih nakupnih odločitev, temveč nam v primeru oporečnosti živila omogočajo hitro ukrepanje.

Glede na raziskavo je slovenskim potrošnikom pojem sledljivosti precej dobro poznan, a pri naših nakupnih odločitvah ne igra pomembne vloge. Pri izbiri živil se namreč osredotočamo predvsem na ceno izdelkov, medtem ko nas poreklo in sledljivost živila skoraj ne zanimata. Kljub temu menimo, da označbe na živilih prepogosto ne omogočajo preverjanja izvora ali pristnosti izdelka.

Kateri dejavniki potrošnike v največji meri prepričajo v nakup?

(Gre za odstotek ljudi, ki določen dejavnik vidijo kot najpomembnejšega.)

• Cena - 56,5 %
• Okus - 9,5 %
• Hranilna vrednost - 8,7 %
• Varnost hrane - 7,3 %
• Svežina - 6,2 %
• Poreklo - 5,6 %
• Etika/prepričanja - 5,3 %
• Vpliv na okolje/podnebje - 1,1 %
• Sledljivost - 0,9 %

Kje nas potvorbe najbolj skrbijo?
Najpogosteje so potvorjena živila višjega cenovnega razreda, kamor spadajo oljčno olje, med, vino, čaj in začimbe. V očeh Slovencev je za potvorbe najbolj dovzetno oljčno olje, sledijo meso in mesni izdelki. Bolj smo prepričani v pristnost medu, rib in ribjih izdelkov, najmanj pa nas skrbi pristnost vina, mleka in mlečnih izdelkov. Več kot polovica sodelujočih v anketi verjame, da so potvorbe pogostejše kot v preteklosti. Največja nevarnost: predpakirana in predelana živila.

Kako reagiramo, ko odkrijemo ponaredek?

Potrošniki, ki so odkrili ponaredek, so:

• izdelek vrgli v smeti - 30,9 %,
• izdelek vrnili v trgovino - 27,1 %,
• zahtevali vračilo - 17,7 %,
• se obrnili na pristojne organe - 13,8 %,
• poiskali dodatne informacije - 11 %,
• izdelek vseeno zaužili - 10 %,
• kontaktirali proizvajalca - 9,9 %.

Več kot 33 odstotkov Slovencev pravi, da so že bili osebno ogoljufani.

Kdo naj zaščiti potrošnike?
Večina meni, da posameznik nima velikega vpliva, zato pričakuje ukrepanje organizacij in države. Pri zagotavljanju pristnosti in varnosti hrane Slovenci v največji meri zaupamo državnim službam, kot so ministrstva in inšpektorati, veliko odgovornost pripisujemo tudi institucijam in organizacijam na ravni Evropske unije.

Potrošniki menijo, da je njihov vpliv na (ne)pristnost živil, ki jih kupujejo, zanemarljivo majhen, zato za preprečevanje prehranskih goljufij in ozaveščanje javnosti o tej pereči problematiki pričakujejo posredovanje potrošniških organizacij. Na Zvezi potrošnikov Slovenije si prizadevajo, da bi ta pričakovanja kar najbolje izpolnili.

Kje je po mnenju potrošnikov največja verjetnost za nakup potvorb?

• Tržnica - 29,6 %
• Spletne trgovine - 27,8 %
• Lokalne trgovine - 27,5 %
• Supermarketi - 25,0 %
• Neopredeljeni - 11,4 %

Stopnja zaskrbljenosti je visoka tudi glede:

• multinacionalk,
• dolgih transportnih poti,
• uvoženih živil.

Kljub vsemu še vedno najraje posegamo po lokalni in ekološki slovenski hrani.

# Vas zanima še več? Preberite tukaj.

Vir: www.zps.si/