Precej staršev glede uporabe digitalnih tehnologij pri svojih otrocih zanemarja priporočila stroke
V raziskavi 'Varna raba interneta in starši', ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani poleti 2024 v okviru 1ka verjetnostnega panela, se kaže, da znaten delež staršev ne ravna v skladu s priporočili stroke glede starosti vstopa otrok v internet oziroma obsega dnevne uporabe.

Tako ravna okoli desetina staršev za otroke v starosti do 5 let, petina za 6-9 let stare otroke ter kar polovica pri otrocih od 10 let naprej. Velika večina staršev tudi ne upošteva priporočil o vstopni starosti v rabo družbenih omrežij, tretjina pa glede prve rabe mobilnega telefona. Rezultati tudi kažejo, da je posebej pomembna oziroma kritična starost 10-12 let, saj pri tej starosti večina otrok vstopi v vse vidike rabe interneta, vključno z dostopom preko pametnega telefona.

Med starši je 84 % teh, ki navajajo, da njihovi otroci uporabljajo internet, celo 17 % je staršev otrok pred 3 letom starosti. Starost 10-12 let je prelomna, saj uporabo pri svojih otrocih navajajo že skoraj vsi anketirani starši. Starši otrok starih 13 let in več pa prav vsi poročajo, da njihovi otroci uporabljajo internet. Starši poročajo, da v starosti 3–10 let internet otroci najpogosteje uporabljajo 1 uro dnevno, kasneje pa 2 uri dnevno. Tretjina staršev otrok v starosti 13-17 let navaja, da njihovi otroci uporabljajo internet 4 ure in več na dan.

Otroci na internetu po poročanju staršev najpogosteje gledajo videe, razen v starosti 16-17, ko je na prvem mestu igranje videoiger. V igranje videoiger sicer vstopi že tretjina otrok v starosti 3-5 let, v starosti 10-12 let jih igra že štiri petine, kasneje pa okoli 90 odstotkov otrok. S starostjo 10-12 let skoraj vsi otroci uporabljajo internet za šolsko delo; v tej starosti polovica otrok že uporablja tudi družbena omrežja, čeprav je za vstop v uporabo družbenih omrežij praviloma potrebna starost 13 let oz. jih lahko brez dovoljenja staršev uporabljajo šele pri starosti 15 let.

V starosti 13-15 let uporaba družbenih omrežij (po poročanju staršev) preseže 90 odstotkov. Družbena omrežja prestavljajo glavnino časa, ki ga otroci preživijo in internetu. Pri tem se v vseh starostnih skupinah najpogosteje uporablja YouTube, razen pri starosti 13–15 in 16–17, ko se najpogosteje uporablja Snapchat.

Starši navajajo, da otroci do 9 leta uporabljajo internet skoraj v celoti skupaj z njimi; določena izjema so igre in družbena omrežja, kar uporabljajo otroci tudi sami. Po tej starosti sodelovanje staršev v splošnem upada. Kljub temu tudi v kasnejših starostih večina staršev poroča, da vsaj polovico časa, ki ga otrok porabi za gledanje videov, učenje novih stvari, izobraževanje in komuniciranje izvajajo skupaj z otrokom.  

Pametni telefon se začne med otroci, ki uporabljajo internet, pojavljati v starosti 6-9 let, kjer ga ima že tretjina otrok. V starosti 10-12 let ima pametni telefon že tri četrtine otrok, od starosti 13 let naprej pa ga imajo praktično vsi otroci. Otroci, ki sicer uporabljajo internet, vendar še nimajo pametnega telefona, pa kar v polovici primerov uporabljajo pametne telefone drugih oseb.

Starejši otroci (16-17 let) so prvi mobilni telefon v povprečju dobili pri 11 letih, vendar se ta starost pri mlajših otrocih premika proti starosti 10 let. Sledenje otroku preko mobilnega telefona izvaja polovica staršev. Najpogostejša omejitev rabe mobilnega telefona je neuporaba med obroki (93 %), sledi prepoved uporabe ponoči (75 %) ter omejitve naročniškega paketa (60 %).

Starševski nadzor na napravi uporablja 48 % staršev, prepoved nošnje mobilnega telefona v šolo pa 41 %. S starostjo otroka omejitve sicer hitro izginjajo: 73 % staršev otrok starih med 16-17 let poroča, da njihovi otroci nosijo telefon v šolo.

Dve tretjini staršev otrok v starosti 13-17 let navaja, da je njihov otrok na spletu pod vplivom lepotnih idealov, ki skupaj z vplivom spletnega oglaševanja prevladujeta (56-57 %) od vključno 3-5 let naprej. V pogledu vplivanja na otroke prek spleta starši v sledečem zaporedju glede na pogostost navajajo spletne vplivneže, vrstniške pritiske, sporne vrednote, nasilne videoigre ter nazadnje spletno pornografijo.

Neprimerne oziroma nezakonite vsebine je po poročanju staršev srečala četrtina (24 %) otrok starih 3 leta in več. Večinoma gre za žaljive vsebine (63 %), slabe zglede (59 %) in nasilje (56 %), sledijo zavajajoče vsebine (44 %) in vsebine za odrasle (14 %). Pri tem je bila večina (74 %) otrok po oceni staršev zaradi tega vznemirjena, 16 % pa celo zelo vznemirjenih. Večina je (po mnenju staršev) o tem obvestila starše (85 %), nekateri tudi vrstnike (38 %); učitelji se pri tem ne pojavijo. Četrtina staršev, ki so o tem poročali, navaja, da so neprimerne vsebine prijavili, pri čemer niso prejeli povratne informacije glede prijave. 

V pogledu neskončnega drsenja (angl. infinite scrolling) se uporaba pri otrocih po poročanju staršev prične že preden so stari 3 leta (torej v starosti 0-2 leti) in nato hitro narašča do 100 % v starosti 15-17 let, ko dnevna uporaba preseže 50 % časa porabljenega na internetu. Ponovno je starost 10-12 let tista, kjer se zgodi prelom, saj takrat v tovrstno uporabo vstopi večina otrok (66 %). Starši so nad tem zmerno zaskrbljeni. Pri tem tudi dve tretjini staršev uporabljata neskončno drsenje, čeprav v manjšem obsegu (modus je 30-60 minut) kot otroci, pri katerih je dnevni modus porabe časa za neskončno drsenje 1-2 uri. 

Kljub razmeroma majhnemu vzorcu dajejo dobljeni rezultati informativen vpogled v uporabo interneta med otroci (skozi oči staršev) ter v odnos staršev do uporabe interneta med njihovimi otroci. Pri tem velja poudariti, da se pogled staršev lahko (posebej pri višjih starostih) razlikuje od perspektive otrok in tudi od dejanske rabe interneta med otroci.

Infografiko izsledkov najdete v priponki na tej povezavi: https://safe.si/raziskave-in-trendi/raziskava-1ka-panel-2024-varna-raba-interneta-in-starsi

Povezave do poročil raziskav:
https://www.1ka.si/sic24

https://safe.si/center-za-varnejsi-internet/raziskave-in-trendi

O nas:
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

• Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
  
  
• Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
  
  
• Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.