Ekologi brez meja so izdali Smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah. Več kot 30 konkretnih ukrepov je rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks.

Pri pripravi smernic, ki so povzete tudi v pet ključnih video ukrepov, so med drugimi sodelovali tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Slovenska turistična organizacija ter izobraževalne ustanove s področja gostinstva in turizma.

Raziskava v treh sodelujočih restavracijah je pokazala, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami. Restavracije, vključene v takšne projekte, lahko že s samim spremljanjem oz. merjenjem količin odpadne hrane ter s tem pridobivanjem večjega zavedanja o trenutnem stanju, zmanjšajo količine odpane hrane.

V primeru treh sodelujočih restavracij je to zmanjšanje znašalo med 6 in 18 %. Analiza stanja je poleg ukrepov za trajnostno oblikovanje jedilnika, navodil za ustrezno nabavo, shranjevanje in pripravo hrane, napotkov za strežbo in komunikacijo z gosti ter predlogi za ravnanje s presežki eden od petih ključnih ukrepov, ki so jih Ekologi brez meja za gostince povzeli tudi v video formatu. 

Smernice, ki poleg ukrepov za manj odpadkov vključujejo napotke za več lokalne, sezonske, ekološke in rastlinske prehrane v restavracijah in gostilnah, so osrednji rezultat projekta Krožnik 12.3, prevedene pa so tudi v angleški jezik. Predstavljene so bile na letošnjem nacionalnem posvetu ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki so ga Ekologi brez meja organizirali v sodelovanju z MKGP in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo. 

Predsednica društva Ekologi brez meja, Katja Sreš, ob zaključku projekta, ki ga je financiral Ekosklad, poudarja: “Gostinski sektor je kadrovsko podhranjen, z izjemo najboljših praks pa večina trajnost dojema kot dodatno breme. Brez sistemskih sprememb gostinski sektor ne bo mogel samostojno doseči ciljev zmanjševanja odpadne hrane.

Potrebujemo jasno vizijo, operativne ukrepe, ustrezno regulativo, podatkovno podporo in finančne spodbude. Izdane smernic so prvi korak v prihodnost, kjer vsak grižljaj šteje, vsak ostanek dobi drugo priložnost, in kjer kulinarika ne pomeni le okusa, temveč tudi odgovornost.”