Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov.

Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Veliki koralni greben nudi enega najlepših podvodnih razgledov, a je hkrati tudi prva frontna linija podnebnih sprememb. Turkizne vode, ki pod seboj skrivajo neprecenljiv pisan ekosistem, se namreč segrevajo z rekordno hitrostjo. 

Korale so tako postale žrtve naraščajočih svetovnih temperatur, ki že več let podirajo zgodovinske rekorde - predvsem zaradi fosilnih goriv, ki povečujejo emisije toplogrednih plinov, je pisal CNN.  

Množično beljenje koral se je povečalo na 84 % oceanskih grebenov. Gre za najintenzivnejši dogodek te vrste v zgodovini, je v sredo sporočila Mednarodna pobuda za koralne grebene, poroča AP. 

To je četrti svetovni množični dogodek beljenja od leta 1998 in je zdaj presegel beljenje iz let 2014-17, ki je prizadelo približno dve tretjini grebenov, ugotavljajo znanstveniki. Ni jasno, kdaj se bo trenutna kriza, ki se je začela leta 2023 in krivdo zanjo pripisujejo segrevanju oceanov, končala. 

Pojav je tako hud, da je morala NOAA v programu opazovanja koralnega grebena celo dodati stopnje na svojo opozorilno lestvico beljenja, da so lahko upoštevali naraščajoče tveganje smrti koral.

"Gledamo nekaj, kar popolnoma spreminja podobo našega planeta in sposobnost naših oceanov, da vzdržujejo življenja in preživljanje," je za CNN komentiral Mark Eakin, sekretar Mednarodnega združenja za koralne grebene.

Lansko leto je bilo najtoplejše leto na Zemlji in večina tega gre v oceane. Povprečna letna temperatura morske površine oceanov stran od polov je bila rekordnih 20,87 stopinj Celzija (69,57 stopinj Fahrenheita).

Podvodni deževni gozdovi, ki nas ščitijo
Kot je za CNN že pojasnila raziskovalka in znanstvenica iz avstralske fundacije Minderoo Kate Quingley, je dogajanje v naših oceanih podobno podvodnim gozdnim požarom. Kot opozarja, je to rdeči alarm, da preprečimo točko preloma, od koder, če se ta zgodi, ne bo več poti nazaj.

'Podvodni deževni gozdovi', ki poleg tega, da nudijo zavetje in hrano za številne vrste, namreč tudi ščitijo obale pred močjo neviht in zagotavljajo milijarde prihodkov od turizma in ribolova, so ogroženi na globalni ravni.   

Beljenje koralnih grebenov se zgodi, ko korale zaradi stresa, kot je denimo povečana temperatura morja, izločijo alge, ki so njihov vir hranil. Te pa jim dajejo tudi barvo. Če je beljenje močno in dolgotrajno, lahko korale naposled tudi odmrejo.

Koralni grebeni so pomembni ekosistemi, ki ohranjajo podvodno življenje, varujejo biotsko raznovrstnost in upočasnjujejo erozijo. Pomembni so tudi za turizem, saj tako podpirajo tudi lokalna gospodarstva, piše AP.  

Beljenje teh dragocenih ekosistemov se že dlje časa dogaja v različnih regijah po svetu. V največjem koralnem grebenu na svetu, avstralskem Velikem koralnem grebenu, je beljenje leta 2022 prizadelo 90 % koral. Tretji največji koralni greben na svetu, Floridski koralni greben, pa je lani doživel množično beljenje, so spomnili. 

Bo naša generacija priča propadu enega največjih naravnih čudes?
Raziskovalci z univerze v Melbournu so v članku, objavljenem avgusta 2024 v reviji Nature, primerjali nedavne temperature oceanov za rekonstrukcijo podatkov o temperaturi morske površine od leta 1618 do 1995.  To so združili s podatki o temperaturi morske površine od leta 1900 do 2024. In ugotovitve so zaskrbljujoče, poroča AP. 

Kot so ugotovili, so bile temperature večinoma stabilne pred letom 1900, od januarja do marca od leta 1960 do leta 2024 pa so zaznali enakomerno segrevanje. V petih letih beljenja koral v zadnjem desetletju - v letih 2016, 2017, 2020, 2022 in 2024 - pa so bile temperature januarja in marca znatno višje od vsega pred letom 1618, so ugotovili raziskovalci. Edino leto, v katerem je bil ocean v okolici skoraj tako topel kot v letih množičnega beljenja, ki je greben prizadel v zadnjem desetletju, je bilo leto 2004. 

Kot je za AP ocenil Benjamin Henley, vodilni avtor študije, je Veliki koralni greben v nevarnosti in če ne bomo ustavili podnebnega segrevanja, bo naša generacija verjetno priča propadu enega največjih naravnih čudes. Kot je ocenil, se vročinski ekstremi v zadnjih časih pojavljajo prepogosto in v prihodnosti se bodo korale težko prilagajale na takšne temperature. Znanstveniki so si torej enotni, da je bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki segrevajo planet.

Vir: www.caszazemljo.si