Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Copernicus je objavil posnetke cvetenja morja v Severnem Jadranu, ki so nastali 2. maja 2025. Cvetenje je vidno celo iz vesolja. Kot so pojasnili, so zelena območja na sliki  v močnem kontrastu z modrino neokrnjenega morja, ki se razprostira na območju severnega Jadrana.

Kot pojasnjujejo, lahko cvetenje alg zmanjša raven kisika in ogrozi morsko življenje, kar predstavlja tveganje tudi za ribištvo in turizem. Hrvaški morski biologi so že sporočili, da bodo odšli na teren in preverili situacijo. Ugotavljali bodo, ali je ogrožena italijanska stran obale ali tudi Hrvaška.  

Podnebne spremembe spodbujajo cvetenje
Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami, ki ne prinašajo le več vročinskih valov in hitrejše segrevanja morja, temveč tudi pogostejše ekstremne padavine, ki povečujejo vnos hranil v morje. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za bilogijo, pojem cvetenja morja opisuje pojav masovne namnožitev fitoplanktonskih celic (nekaj milijonov celic na liter) ob ugodnih razmerah (povečana vsebnost hranil, dovolj svetlobe, ni paše zooplanktona).

Ob prevladujoči skupini fitoplanktona, ki vsebuje značilne fotosintezne pigmente, se morje obarva bodisi rjavo-zeleno (diatomeje), rdeče (dinoflagelati), intenzivno zeleno (zelene alge) ipd. Cvetenje morja lahko, ni pa nujno, vodi v hipoksijo (zmanjšana vsebnost kisika pod 2 ml/l) ali celo anoksijo (stanje brez kisika).

Sredozemlje najhitreje se segrevajoče morje na planetu
Poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da temperature v Sredozemlju naraščajo kar za 20 % hitreje od svetovnega povprečja. Zato postaja Sredozemlje najhitreje se segrevajoče in najbolj slano morje na našem planetu. WWF opozarja na nevarno razmerje med vplivom podnebnih sprememb in obstoječimi človeškimi pritiski na morsko življenje, kot so prekomerni ribolov, onesnaževanje, obalni razvoj in ladijski promet, ki so že močno zmanjšali ekološko odpornost našega morja.

"Jadransko morje je plitvo in polzaprto, kar povečuje tveganje resnih in trajnih poškodb zaradi podnebnih sprememb in intenzivnih človekovih dejavnosti, kot sta turizem ali ribištvo. Če prištejemo še izkoriščanje nafte in plina, je pritisk neizmerno večji. Skrb za naše morje je naša odgovornost," opozarja Mosor Prvan iz WWF Adria.

Vedno višje temperature slabo vplivajo tudi na podmorske travnike. Izguba vrst morske trave, ki so v resnici modra pljuča sveta, bi imela negativen vpliv na celoten morski ekosistem, saj zagotavljajo habitate za številne vrste in tudi na podnebje, saj nekatere od njih delujejo kot naravni ponori ogljika, še izpostavljajo v WWF Adria.

Lansko leto sluzasti prizori
Kot smo že poročali lani, je  tudi slovenska obalo v poletnih mesecih močno zacvetela, soočala pa se je tudi s slzuenjem, saj je morsko gladino objela debela plast sluzi. Ta za kopalce sluz sama po sebi ni nevarna, se pa vanjo lahko ujamejo številni, tudi patogeni organizmi, na primer fekalne bakterije, za katere ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Nekateri poročajo tudi o iritacijah na koži, na Morski biološki postaji v Piranu pa so pojasnili, da gre za fizične poškodbe, ki jih povzročijo različni skeletni delci in delci sedimenta, ki se prav tako ujamejo v plast sluzi.

"Veliko bolj negativen vpliv ima sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umaknit. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina," so dodali lani junija, ko smo se s tem pojavom ubadali v Sloveniji.

Severni Jadran je bil lani povsem prekrit s sluzjo, potem se je pregreval zaradi vročinskega vala. "Tudi sluz predstavlja stres. njenem razpadu se porablja kisik, zato lahko pride do zmanjšanja kisika in pogina določenih organizmov. To smo opazili, težko pa ocenimo, kolikšna je stopnja smrtnosti, so strokovnjaki iz NIB pojasnjevali lani.

Vir: www.caszazemljo.si