Slovenski kulturni praznik 8.februar,
dan, ki nas poveže v spomin na njega,
Prešerna, Vrbo, Krst pri Savici,
naš bit, da ne bi klečeplazili,
se tujcem udinjali kot hlapci,
bili ujetniki lahkomiselni potrošniki.

Pa saj je kulturno pomagati,
prisluhniti materinemu jeziku,
ga uporabljati, imeti za svojega,
ga bogatiti z verzi, prozo, z glasbo,
pesmijo, z vsem kar ima pridih žlahtnega,
našega naj bo v umetnosti in ustvarjalnosti.

Noben minister ne bo rešil kulture,
pomagal v njenem ustvarjanju,
kultura je v nas samih, ko to občutimo,
ko jo sprejmemo, z njo živimo,
ji nadenemo, da poleti med ljudi,
jih obogati in mi z njo.

Nekateri mešajo bonton in kulturo,
navade in razvade, želje nad realnim,
čeprav je kulturno uporabljati bonton,
udrihajo po vsem kar ni po njihovi meri.
Se repenčijo in dokazujejo tisto,
kar se še ni zgodilo in se ne bo,
saj so in smo skozi čas dokazali,
da se zavedamo 8.februar živi in bo živel.
Bolj bo na preizkušnji, močnejši bo,
za nas in rodove, ki prihajajo.