Včeraj je bil »otožni ponedeljek«, znan kot najbolj depresiven dan v letu. Je pa to tudi dan, ko obeležujemo 16-letno zamudo Evropske komisije pri preprečevanju zavajajoče rabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, ki si jih ta ne zaslužijo. Krovna evropska potrošniška organizacija BEUC in njene članice, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so zato v novem videu spodbudile Evropsko komisijo, da vendarle ukrepa in zaščiti potrošnike.

Uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah iz leta 2006 je zavezala Evropsko komisijo, da do 19. januarja 2009 predstavi prehranske profile živil. Ti bi določili mejne vrednosti za vsebnost sladkorja, soli in/ali maščob, nad katerimi živilo ali pijača ne bi smela uporabljati trditev na embalaži ali za marketinške namene.

Neverjetno je, da je minilo že 16 let, odkar bi morali biti prehranski profili živil določeni.

Video s to vsebino si lahko ogledate na ZPS profilu na Instagramu.

Video Zveze potrošnikov Slovenije poziva Evropsko komisijo k ukrepanju in predstavlja, s kakšnimi zavajajočimi trditvami so potrošniki soočeni. Od sladkih pijač in mlečnih izdelkov do piškotov – mnogi izdelki se ponašajo z oznakami o vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih hranil (npr. prehranske vlaknine). Izvzeta niso niti živila, ki se očitno tržijo otrokom ali so jim že v osnovi namenjena. Potrošniki pa ostajajo prepuščeni sami sebi. 

Enako kot vedno
To ni prvič, da BEUC in druge potrošniške organizacije pozivamo Evropsko komisijo, naj izpolni svojo nalogo glede prehranskih profilov živil. Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije menimo, da je določitev prehranskih profilov živil zagotovo kompleksna in zahtevna naloga, ki pa ne upraviči 16-letnega zamika.

Kako naprej?
Nova Evropska komisija ima priložnost, da končno zaščiti potrošnike pred zavajajočimi zdravstvenimi in prehranskimi trditvami s sprejetjem prehranskih profilov živil, ki bi določali, katera živila bi lahko imela take trditve.  

Ozadje
V odsotnosti prehranskih profilov  so živila lahko označena s trditvami, če izpolnjujejo pogoje, določene v Uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah (1924/2006), ne glede na vsebnost energije/maščob/soli in/ali sladkorja.

Na primer: trenutno je lahko na kosmičih za zajtrk trditev »vir vlaknin«, če vsebujejo vsaj 3 g vlaknin na 100 g ali vsaj 1,5 g vlaknin na 100 kcal, čeprav vsebujejo velike količine hranil, kot je sladkor.

Vir: www.zps.si/