Ali res ne znam pridelati korenčka in pese? So kriva tla? Voluhar? Organska snov? So krivi seme, vreme, škodljivci?
Letos sem se odločila na isti gredi posejati paralelne posevke iste sorte. Na gredi sem v treh vrsticah posejala semena treh različnih ponudnikov. Le ena vrsta je obrodila dober pridelek, dve pa sta bili povsem neuporabni, vendar sem vsaj izvedela, kaj je vzrok. Vse več semen je zanič!
Ali tudi vi ugotavljate, da ste v pretekli sezoni imeli veliko več težav s semeni kot kadarkoli prej. Ste kupili seme korenčka in vam je zraslo bolj ali manj divje in degenerirano korenje? Pesa ni imela prave oblike? Zelje nikakor ni razvilo trdih glav? Je imel fižol bolj ali manj prazne stroke? Štrucarji niso naredili štruc? Gomoljna zelena je prehitro ušla v cvet?
Število težav, ki jih lahko povzroči slabo seme, je zelo veliko. Včasih pa mine pol sezone, preden ugotovimo, da bomo ob pridelek, zato postaja vse bolj pomembno, da že na začetku izberemo seme, ki mu lahko zaupamo.
Komu zaupati?
To je vprašanje za milijon. Težava je, da ime ponudnika na semenski vrečki ne pove ničesar o tem, kdo je seme zares pridelal. Časi, ko smo vedeli, da je seme v vrečki, na kateri piše »pridelano v Semenarni Ljubljana«, res od tam, so zeloooo daleč. Danes trgovec v vrečke da, kar želi, in po strokovnih ocenah se odstotek semen, ki so res pridelana v Sloveniji in jih lahko kupimo, giblje okrog nekaj odstotkov.
Na svetovnem trgu semena dejansko ponuja le peščica pridelovalcev, različna podjetja pa jih potem le pakirajo pod svojim imenom. Semena enega slabega ponudnika zato lahko končajo v številnih semenskih vrečkah pod različnimi blagovnimi znamkami.
Podjetja semena nabavljajo od različnih dobaviteljev, zato so lahko znotraj iste blagovne znamke nekatera odlična, druga pa povsem neuporabna.
Naročala sem tudi semena po spletu in ugotovila, da se po tem kanalu prodaja veliko slabega semenskega materiala. Garažni ponudniki, ki znajo le narediti všečno spletno stran, o semenih vedo (pre)malo. Opisi pod slikami pogosto ne držijo. Na številnih vrečkah pa ni podatka o tem, koliko je seme staro in do kdaj naj bi bilo kaljivo. (Izjema so le kakovostni pridelovalci semen, kot je Rain Saat).
Nakup semena postaja vse večja loterija
V prihodnje bomo morali biti bolj pozorni. Na tablici ob posevku je dobro napisati, kdaj ste sejali in iz katere semenske vrečke. Pred tem je zelo zaželeno narediti tudi kalitveni poskus, da seme preverimo, še preden ga damo v tla.
Tisti, ki vzgajamo sadike, dejansko najhitreje vidimo, kakšni sta kakovost in kaljivost semena.
Ko identificiramo dobro semensko vrečko, je to »zadetek«, ki ga je treba označiti in čim bolj ohraniti, da lahko naslednjo sezono začnemo brez ugibanja. Seveda je na mestu vprašanje, ali bomo res vsako sezono morali kupiti nekajkrat več semen le zato, da na koncu najdemo kakovostnega.
Sodelovanje prinaša prihranke
V društvu Samooskrbni.net smo začeli izmenjevati informacije in ugotovili, da je številnim težavam na vrtu skupno tudi seme, ki smo ga uporabljali.
Ni nam dalo miru in smo člane društva prosili, da bolj sistematično spremljajo, kakšen uspeh so imeli s kakšnim semenom. Tako nastaja zelo dragocena baza podatkov, ki nam bo pomagala, da se prihodnje leto čim bolj izognemo »gnilim jajcem«.
To pa je le začasen ukrep, ker ne želimo sprejeti, da je nakup semena nakup loterijske srečke.
Lastna semena in sadike - prihodnost samooskrbe
Tudi zaradi novih semenskih uredb, ki bodo temeljito spremenile razmere na trgu in nam vsilile nove genske tehnologije (ki ne bodo označene), je dostop do ekoloških, neoporečnih in vitalnih semen postal »biti ali ne biti« vsake samooskrbe in prehranske suverenosti. To ni preprosto. Če smo pošteni, je zelooo zahtevno, vendar gre lažje, če združimo moči.
V društvu Samooskrbni.net smo se povezali in izbrali najboljše dvoletnice, ki jih bomo pozimi shranjevali v ustreznih razmerah in jih prihodnjo sezono skupaj semenili. Skupaj bomo priskrbeli tudi potrebno mrežno zaščito in opraševalce za rastline, ki se lahko hitro »ženijo«. Pospešeno pridobivamo znanja, gradimo mrežo, skupaj čistimo semena in se učimo, kako jih je najbolje ohranjati.
Zima bo zato zelo dejavna, ker bomo semena, ki smo jih pridelali, skupaj očistili in shranili ter naredili saditvene načrte, da bo na koncu lažje semeniti. Januarja se začne tudi naš tečaj pridelave sadik.
Veliko se bo dogajalo prav januarja in februarja, zato se nam pravočasno pridružite in si zagotovite turbo samooskrbo.
Zakaj se semena slabšajo?
Povpraševanje po semenih zelenjave je od covida v Evropi poskočilo, zato je bilo težko zadovoljiti vse potrebe. Ponudniki so v tem času dobesedno pometli skladišča in ponudili vse, kar so imeli.
Vreme v zadnjih dveh sezonah povzroča pridelovalcem semen, ki jih pridelujejo na odprtem, vse več dodatnih težav. Od semen, pridelanih v hidroponiki in zaščitenih prostorih, pa ne moremo pričakovati vitalnosti.
Trg semen je vse bolj monopoliziran in ga obvladuje le nekaj igralcev, zato je v poslovnih strategijah postala pomembnejša provizija trgovcev kot stvarna kakovost v vrečkah. Za voljo večjega dobička vse več dela s semeni zaupajo strojem - strojna žetev, strojno čiščenje, sušenje … To pa je daleč od optimalne izbire in rokovanja s semeni.
Strojno čiščenje pogosto poškoduje semena, pretirano sušenje pa zmanjšuje kaljivost in prizadene njihovo vitalnost.
Avtor: Sanja Lončar
Vir: www.zazdravje.net |