NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 05-okt
  • 5. oktobra star papir za živali!

  • nedelja 06-okt
  • Jesenski VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 07-okt
  • Teden otroka® 2024 “otrok, nepopisan list”

  • sreda 09-okt
  • Podporno-izobraževalni center Modra Postaja

  • četrtek 10-okt
  • Natečaj Evropa v šoli

  • petek 11-okt
  • 9. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti

  • sobota 12-okt
  • Dobra družba

  • sreda 16-okt
  • Socialno-humanitarni program Eno Srce®

  • četrtek 17-okt
  • Humanitarni program Pomežik Soncu®

  • sobota 19-okt
  • HOUSE DROPS / Afro House Evolution

  • nedelja 20-okt
  • Dan Maribora

  • sreda 23-okt
  • Mladi raziskovalci zgodovine

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Od kod prihajajo »slovenska« semena?   
    torek, 17. september 2024 @ 14:53 CEST
    Uporabnik: Sonce

    To sezono z vseh strani slišimo, da korenovke zelo slabo rastejo, da iz vrečke zelja zraste ohrovt, da je rumeno korenje dejansko zraslo oranžne barve, grmičaste buče pa plezajo. Se sliši znano?

    S semeni korporacij je vse več težav, kot da nas želijo pripraviti na nove genomske tehnike, s katerimi nas bodo »rešili« vseh težav na vrtu. Veliko dela nas čaka, saj samooskrbnost in prehranska suverenost visita na nitki.

    Kaj se dogaja s semeni?
    Tako kot na vseh področjih sta se znanje in natančnost umaknili kapitalu.

    Ko na vrečki vidimo zapisano, da je seme iz selekcije ptujskega centra, se prehitro razveselimo, da gre za slovensko seme.

    V praksi gre za vzgojo osnovnega materiala, ki ga res pripravijo strokovnjaki našega semenarskega centra na Ptuju, a ta gre nato v roke pridelovalcem (po vsem svetu), ti pa potem pridelujejo semenski material za trg, na katerem ta semena kupimo tudi v vrečkah s slovenskimi imeni.

    Tudi semenski krompir z domačimi imeni pogosto pridelajo tam, kjer je ceneje in bolj varno zaradi bolezni. Po ocenah poznavalcev manj kot odstotek vseh uporabljenih semen zares pridelajo v Sloveniji.

    Tujci na vašem vrtu
    Kako se bo semenski material, ki je zrasel v rastlinjakih na Nizozemskem, znašel na slovenskih tleh, pa je vprašanje, s katerim si pridelovalci semen ne belijo glave.

    Tam, kjer delajo strojno in sledijo le dobičku, dejansko večino dela opravijo stroji. To pomeni, da opazovanje rastlin, izločanje neustreznih, selekcija semen z najboljših rastlin in izbira semen z najboljšega mesta na rastlini ne pridejo v poštev.

    Strokovnjaki so nam razkrili še eno bližnjico: da glave zelja ne zgnijejo čez zimo, jih pozno posejejo, da zimo dočakajo le v obliki listov, tako takšne rastline spomladi zacvetijo in je cenejše pridelati seme. Pozabili so le, da bo zelje, ki je zacvetelo, ne da bi pred tem naredilo glavo, zelo verjetno tudi v naslednji sezoni »pozabilo«, kako se delajo trde in kompaktne glave.

    Brez lastnih semen ne bo samooskrbe
    Vse več je ljudi, ki se zavedajo, da brez lastnih semen ne bo samooskrbe. Vsi doživljamo podobno - to, kar vznikne iz domačih, avtohtonih, tradicionalnih semen, je veliko bolj vitalno, zdravo in odporno.

    Pot do domačega semena pa ni preprosta. Vaši babici je bilo lažje. Cela vas je gojila le eno sorto zelja ali fižola, zato so se lahko nekatere sorte ohranile neskrižane skozi stoletja.

    Danes pa je obilje na vrtu dejansko zelo otežilo pridelavo lastnih semen. Treba je vedeti, kaj je samooprašno, kaj potrebuje opraševalca, kaj se lahko križa, kdaj in s katerega dela rastline seme pobrati itd.

    Člani društva Samooskrbni.net v sodelovanju z Eko civilno iniciativo Ekoci in Semenjalnico želimo čim več znanja in starih sort rešiti pred propadom. Zato se povezujemo, načrtujemo skupne aktivnosti, pospešujemo prenos znanja, pripravljamo pobude za MKGP itd.

    Na blogu Samooskrbni.net lahko najdete več informacij, kako se pravilno lotiti pridelave in pridelati kakovostno seme.

    Najboljša naložba za prihodnost
    Ko so to vprašali enega finančnih strokovnjakov, je brez obotavljanja dejal - prijatelji.

    V negotovih časih je povezanost najboljša varnost. Posameznik je ranljiv, sam ne zmore veliko in tudi njegovo znanje je omejeno. Modrost, izkušnje in mišice tudi ne gredo skupaj, zato smo najboljši, ko sodelujemo. Združeni zmoremo veliko več, hitreje in lažje.

    S to miselnostjo v Sloveniji že poteka veliko različnih projektov, ki omogočajo, da se ljudje spoznavajo, povezujejo, izmenjujejo izkušnje in znanje. Dobra stran vse večjega zavedanja, ko smo priča tektonskim spremembam na vseh področjih življenja, je brca, da pospešimo tempo.

    Marsikaj smo uspešno pozabili, izgubili ali uničili v pičlih nekaj desetletjih. Ponovna graditev zahteva več časa kot uničenje, je pa mogoče, nujno in hkrati navdihujoče za vse, ki so se odločili stopati po tej poti.

    Avtor: Sanja Lončar

    Vir: www.zazdravje.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.zazdravje.net
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdrava prehrana in dobri recepti

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20240917145333784

    No trackback comments for this entry.
    Od kod prihajajo »slovenska« semena? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,77 seconds