Ni vse tako, kot se zdi - Papirna embalaža za stik z živili kot nov poskus zelenega zavajanja
Saj vsi poznamo to dilemo kajne? Nič hudega sluteč naročimo kavo za na pot, na papirnatem lončku pa straši grafika želvice in napis: Plastika v proizvodu. 

Od kod sedaj ta plastika? Kam naj sploh odvržem ta lonček? Sodi med papir, embalažo ali kar mešane komunalne odpadke? Ja, teh dilem je danes na vsakem koraku čedalje več. Tudi mi, ki se imamo za odpadkovne strokovnjake, redno naletimo na odpadek, ki ga ne znamo kategorizirati. 

Zakaj sploh do tega prihaja?

Že kar nekaj časa lahko poslušamo o škodljivosti plastične embalaže. Srce trgajoči posnetki onesnaženih morij in onemoglih živali so povzročili, da smo jo danes že vsi oklicali za glavnega sovražnika.

Zaradi svetovnega pritiska in iskanja alternativ sta na videz bolj trajnostno zamenjavo ponudila papirna in kartonska embalaža. Morda vas bo presenetil podatek, dapredstavljata kar 41% vse odpadne embalaže v Evropski uniji. Ta delež je bil v enajstletnem obdobju med 2010 in 2021 stabilen, količina pa je narasla za kar 24%.

Papir v primerjavi s plastiko namreč daje občutek trajnosti. Občutek naravnosti, topline in ob nakupu papirnate embalaže se počutimo, kot da delamo nekaj dobrega. Na žalost pa je njegova trajnost zgolj navidezna, saj nam le kratek vpogled v njegovo pridelavo hitro razblini naše upe.

Papir namreč pridelujemo iz drevesne pulpe,  kar 39 % pa je v EU uvozimo iz držav izven EU, kar pomeni, da povečanje njegove uporabe v sektorju hrane in pijače po svetu prispeva h krčenju gozdov, izgubo biotske pestrosti, porabo velikih količin vode in izpuste toplogrednih plinov, ki poganjajo podnebne spremembe, s posledicami katerih se že danes soočamo tudi v Sloveniji.

To pa nam še vedno ne odgovori na vprašanje - zakaj je v mojem papirnatem lončku plastika?

Papir danes žal skoraj nikoli ni samo papir. Neposreden stik z živili pač zahteva določeno nepropustnost embalaže, kar v praksi pomeni, da je večina papirja tako ali drugače obdelanega z različnimi premazi, med katerimi je najpogostejša plastika. Zato danes težko najdemo lonček na katerem ne bi strašila želvica. Tako se živila zaščiti pred vodo, plini, maščobo in UV žarki.

A perfluoroalkilne snovi ali PFAS , ki se med drugim uporabljajo kot zaporna plast za maščobo v papirni in kartonski embalaži so rakotvorne, mutagene (povzročajo genetske mutacije) oziroma reprotoksične (škodujejo reproduktivnemu procesu) in prej kot slej končajo v naši hrani ter se kopičijo v okolju. K sreči so v Evropi nekatere nevarne snovi v embalaži prepovedane, a uvožena papirna in kartonska embalaža ni vedno v skladu s trenutno zakonodajo. Analiza je pokazala, da je bilo 32 od 42 izdelkov namerno obdelanih s kemikalijami PFAS- med njimi številni, ki so označeni kot biorazgradljivi ali primerni za kompostiranje. Veseli nas, da zadnje spremembe direktive (po novem uredbe) o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo prinašajo prepoved rabe PFAS v embalaži za stik z živili.

Takšna embalaža zaradi svoje sestave večinoma niti ni primerna za recikliranje, če pa že materiale uspemo dobiti narazen, lahko papirnati del uporabljamo le za manjvrednostno recikliranje, na primer v toaletni papir ali mavčne plošče.

Čeprav se papirna in kartonska embalaža, ki je prevlečena s plastiko v direktivi uvršča med plastiko za enkratno rabo, jih ta razen z označevanjem posebej ne naslavlja. Zato obstaja bojazen, da se bo povečala uporaba papirja in kartona za enkratno rabo, brez ciljev in varovalk, ki smo si jih izborili za plastiko.

Zdi se, kot da se na vsak način poskušamo izmakniti ponovni uporabi materialov, ki velja za edini način delovanja v skladu z obnovitvenimi procesi narave, ki svoje vire obnavlja veliko počasneje kot jih mi porabljamo. 

V skladu s cilji EU za preprečevanje odpadkov bi bilo nujno, da se kar najbolj izognemo zamenjavi enega proizvoda za enkratno uporabo z drugim. Nešteto raziskav in primerov dobrih praks je namreč že dokazalo, da sta preprečevanje in embalaža, ki se lahko večkrat uporabi, naši najbolj trajnostni alternativi.

Avtor: Ema Otavnik

Vir: http://ebm.si/o/sl/