Vse je lepo dokler teče na pravi osnovi, od otrok do ljudi.

Zato ker je to v padlem svetu, razen resnične rasti, samo prividno in nekaj časa, je toliko laži lažnih lepot, nepravilnih navezanosti in zlorab, toliko hudega in grdega.

Kako blagodejno je pravočasno razloženo in dojeto zakaj kaj ne.

To kar ti je blizu, je sicer malo lepše, vendar ne sme nikoli izpodriniti, resnične polnosti Božjega nikjer niti v tebi.

Bolj je resnično ustvariti ravnovesje v kar ti je blizu in dano, in to izraziti dati v dobro vseh, kot vse zunanje harmonije in lepote, četudi so resnične.

Kaj šele navidezne.

Najhuje so privzgojene laži, da je nekaj lepše od drugega Božjega. V tem pa mora biti res človek dosledno pošten.

Spori v tem, pa tudi plasiranje napačnega, pa ne kot obsodba, ampak, kaj res škoduje Božjemu v vsakem, so naredili že mnogo hudega vsem.

Potem pa nas ravno te laži varajo, in motivirajo, da jim sramotno služimo.

Pomagati slehernemu odprtemu, da se tega res prav ogne je res Božje dejanje, nepojmljive brezpogojne polne ljubezni.

Zato zavedanje resnice, Budnost v Božjem in na pravi način odpravljanje zmeraj najprej lastnih pomanjkljivosti, ne prelahkotno, brezkompromisno dosledno z veseljem, pa tudi brez uročenega pogleda v njih, ki to ovira, ta ob pravem ravnanju popolnoma izgine, je res blagodejno in to v pravi rasti iz srca nikomur ne škoduje.

Obstaja zanimiva misel

Ljudje morajo dojeti,
da ne obstaja stvar,
ki je zastonj.
Ali boste plačali z denarjem,
srcem ali živci,
to je že druga stvar.

No vsi poskušamo nekaj zastonj, pa ne vemo zakaj.

Ko narobe vemo zakaj s slabimi izkušnjami, pa nič zastonj, pa spet ne vemo zakaj.

Kadar je človek darežljiv, seveda nič ne zahteva in daje brezpogojno.

Vendar ne mimo tega, pa se tiče nas, kaj Bog od vsakega, ali pa tudi samo od nas zahteva.

Kajti tudi z zastonj je kot s vsem ostalim, ko iz tega skušamo narediti biznis, kot z imetjem, denarjem imovino, z lepimi doživetji, lepoto, dobroto, zapostavimo in razvrednotimo s tem kar je božjega in svetega v tem, v nas in v drugih, tudi res plačamo s tem kar nastane in seveda tudi s tem kar postanemo.