EU ne bo dosegla podnebnih in zdravstvenih ciljev, če ne bo dala prednosti trajnostnemu uživanju hrane
16. oktober, svetovni dan hrane, je uvedla Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Letos poteka že 43. svetovni dan hrane, tokrat pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nihče ne sme biti pozabljen.« ZPS kot partner programa

»Moja izbira = Veš, kaj ješ! 2.0«, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje RS, izpostavlja ključno dejstvo: prebivalci Slovenije imamo srečo, da imamo na voljo kakovostno pitno vodo. Izkoristimo to! Več o pobudi, namenjeni spodbujanju zdravega in trajnostnega načina življenja na univerzah z namestitvijo pitnikov, si lahko preberete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

Svetovni dan hrane je hkrati opomnik za ozaveščanje o pomenu prehranske varnosti in o potrebi po izkoreninjenju lakote na svetovni ravni. Spodbuja vlade, organizacije in posameznike, da sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti lakoti in zagotovijo, da ima vsakdo dostop do varne, hranljive in zadostne hrane. Poudarja tudi pomen trajnostnih kmetijskih praks, proizvodnje hrane in distribucijskih sistemov pri zagotavljanju dostopnosti hrane sedanjim in prihodnjim generacijam.

Pri tem ne moremo mimo besed predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je v svojem letnem nagovoru o stanju Unije 2023 med drugim spregovorila o nameri komisije, da začne voditi t. i. »strateški dialog« o prihodnosti kmetijstva. ZPS in vse potrošniške organizacije, članice Evropske potrošniške organizacije BEUC, se strinjamo, da lahko in tudi mora proizvodnja zadostne količine zdrave in hranljive hrane za evropske državljane iti z roko v roki z zaščito našega planeta.

Poudarjamo, da moramo obravnavati polarizacijo v javni razpravi o vprašanjih hrane in kmetijstva, če želimo rešiti izzive, s katerimi se srečujejo naši prehranski sistemi - od podnebnih sprememb in bolezni, povezanih s prehrano, do onesnaževanja okolja, zavržene hrane, odpornosti proti antimikrobnim zdravilom in neenakega dostopa do zdrave in trajnostne hrane.

Danes potrošnike najbolj skrbi slabšanje življenjskega standarda zaradi vse večje draginje. Večino skrbi tudi podnebna kriza in pričakujejo, da bodo tako EU kot vlade držav članic dale prednost boju proti revščini, boju za javno zdravje in ukrepanju proti podnebnim spremembam oziroma za blaženje podnebnih sprememb. Hrana je namreč na stičišču vseh teh skrbi.

Tako ZPS kot tudi druge evropske potrošniške organizacije smo pripravljene sodelovati v odprti, participativni in vključujoči razpravi o evropski viziji prihodnosti hrane. Da pa bi bil »strateški dialog« uspešen, predlagamo pet temeljnih načel.

1. Zakonodajno delo mora potekati naprej

Veliko tem je še v obravnavi, denimo o trajnostnem prehranjevanju, pakiranju živil, dobrem počutju živali ... Strateški dialog ne sme zavlačevati objave, saj lahko koristno vpliva na zakonodajno delo Sveta in Evropskega parlamenta v zvezi s temi predlogi.

1. Osredtočenost na hrano, ne le na kmetijstvo

Hrana se znajde na krožniku vsakega Evropejca, ne glede na to, ali živi na vasi ali v mestu, zato je hrana tema, s katero se lahko poistoveti vsak Evropejec. To je tema, o kateri moramo v družbi razpravljati in pozornost nameniti temu, kakšno hrano proizvajamo v Evropi in kako. Takšna razprava je lahko katalizator za povečanje zanimanja za prihajajoče evropske volitve in udeležbo na njih.

1. Razprava naj bo vključujoča

• Razprava za celotno družbo - Kmetje so deležniki, ki morajo sodelovati v razpravi o prihodnosti hrane. A enako pomemben deležnik je tudi 447 milijonov potrošnikov, ki vsak dan izbirajo, kupujejo in uživajo hrano. Pri razpravi morajo zato poleg civilne družbe sodelovati tako potrošniške organizacije kot tudi srednji del verige (industrija in trgovci na drobno).
  
  
• Delovanje med institucionalnimi silosi - Zaradi raznolikosti akterjev, ki jih je treba vključiti v dialog, bi morala Evropska komisija za oblikovanje, usklajevanje in vodenje dialoga zadolžiti ekipo, ki bi delovala med različnimi direktorati. Za oblikovanje dosledne vizije EU za prihodnost hrane je treba obravnavati širok nabor vprašanj, od kmetijstva, zdravja in prehranjevanja do socialne pravičnosti, podnebja in okolja ter trgovine.

1. Spodbujanje znanstveno utemeljne razprave

Agencije EU, kot sta Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za okolje (EEA), Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) ter skupina glavnih znanstvenih svetovalcev lahko bistveno prispevajo k dialogu, saj zagotavljajo, da bo ta temeljil na znanstvenih podatkih, dejstvih in dokazih.

1. Obravnava trajnostne porabe hrane

O temah za razpravo v okviru dialoga bi se morali skupaj odločati vsi različni akterji. Z vidika potrošnikov bi moral dialog obravnavati načine (vključno s politikami), da bi trajnostna in zdrava hrana postala preprosta in cenovno dostopna izbira. EU ne bo dosegla podnebnih in zdravstvenih ciljev, če ne bo dala prednosti trajnostnemu uživanju hrane. Zato mora imeti ta tema v strateškem dialogu pomembno mesto.

Vir: www.zps.si/