Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

»Azteški koledar ali sončni kamen je darilo Nezemljanov zemljanom. V njem je zapisana vsa zgodovina človeštva. Originalni kamen je imel premer 3,6 metra in je tehtal petindvajset ton. V predkolumbovski dobi je stal na vrhu stopničaste piramide v bližini glavnega mesta Mehike. V okolico je pošiljal vesoljne vibracije. Te so zdravile ljudi in pospeševale rast rastlin.«

Tako razlaga pomen in učinke azteškega koledarja ing. Peter Perš, upokojeni diplomirani kemik, zdravilec s kristali, bioenergetik in dolgoletni meditant iz Murske Sobote. Naš sogovornik pa tudi sam izdeluje pomanjšane različice originala azteškega koledarja oziroma sončnega kamna. Azteške koledarje je vgradil tudi v piramido, ki jo je postavil na svojem posestvu v Prosečki vasi v občini Puconci na Goričkem.

Arheologi in raziskovalci domnevajo, da so piramido, posvečeno bogu dežja in bogu bojevanja, razdejali španski osvajalci. In nato kamen vrgli v jezero. Tam so ga našli čez nekaj stoletij in ga nato vgradili v katedralo v glavnem mestu Ciudad de Mexico. Okrogel bazaltni monolit zdaj hrani Narodni antropološki muzej v Mexico Cityju. V središču diska je upodobljeno Sonce, božanstvo z iztegnjenim jezikom, ki simbolično prikazuje žrtvovanje samega sebe.

Koledar ima podobno strukturo kot drugi mezoameriški koledarji, ki so tehnično kombinacija dveh ciklov: 365-dnevnega cikla in 260-dnevnega obrednega cikla, posvečenega božanstvom. Oba koledarja sta bila povezana tako, da sta se dohitela in ponovno začela vsakih 52 let. Azteško leto sicer šteje osemnajst mesecev po dvajset dni. Na koncu je dodanih še pet dni, ki so veljali za nesrečne, zato so Azteki v tistih dneh opustili vse dejavnosti.

Azteški koledar ni imel samo astronomskega namena za računanje dnevov, ampak je bil namenjen tudi astrologiji, računanju usod in vedeževanju. Azteki so verjeli, da se svetovne katastrofe dogajajo vsakih 52 let, ko ozvezdje Plejad prehaja skozi zenit. Če takrat niso nahranili boga sonca z dovolj človeških žrtev, naj bi nastopil konec sveta. Po njihovem štetju naj bi čez tri leta, leta 2026, vstopili v nov 52-letni cikel.

TELEPATSKO Z ORIONOM
Peter Perš je prišel do kalupa sončnega kamna v Nemčiji. Več let ga je hranil v svoji kleti, nato pa je začel izdelovati posnetke originala iz dveh materialov: kremena in umetne smole.

»Kremen privlači kozmično energijo. Zato koledar žarči močne energije. Kamen naj bi seval zdravilno energijo v krogu približno trideset metrov. Če ga položimo na sonce, se mu obnovi energija. Lahko ga tudi polagamo na telo ali pod njega. Učinek je enak kot če bi obiskali bioenergetika,« zatrjuje naš sogovornik.

S koledarjem je pomagal že mnogim bolnikom. Poleg tega ta dviguje zavest in jo približuje kozmičnemu umu. Žarči pa tudi univerzalno ljubezen, ki je najmočnejša sila v vesolju. Moč kamna se lahko poveča še s pomočjo kristalov, dragih in poldragih kamnov. Deluje namreč kot ojačevalec energij. Če ga prevlečemo s čistim zlatom, mu moč še dodatno povečamo. Koledar je treba postaviti tako, da vedno gleda proti severu, in paziti moramo, da ga ne položimo na vodni tok.

STIK Z BOGOVI
»Ta koledar je bil narejen še pred deželo Mu in potem so ga na veliko uporabljali v Atlantidi. Tako so vzpostavljali stik z bogovi. Moji mediji pridejo prek sončnega kamna v stik z nezemljani,« pravi Peter Perš, ki je sam dobil prvi telepatski stik z ozvezdjem Orion pred desetimi leti, česar se še danes zelo živo spominja. To je bilo na morju, pri dalmatinskem otoku Ugljanu, po hudi nevihti:

»Ponoči sem se zbudil na čolnu in je bilo, kot bi imel ozvezdje Oriona na dlani. Orion se sicer lepo vidi na nebu, ko je jasno, in bolj proti deseti uri zvečer. Postavil sem pet vprašanj. Druga za drugo so se prižgale zvezdice v ozvezdju Oriona. Dobil sem odgovore na tisto, kar sem vprašal. Nekje sem nekoč bral, da je bil Kristus nezemljan iz Oriona in da se je tja tudi vrnil.«

V stik z ozvezdjem Oriona so prišli tudi njegovi mediji, s katerimi sodeluje. Eden od njih je celo videl, kako na Orionu na njivah rastejo kristali. Nekdo je videl, kako so nekoč gradili piramide … Spet drug je videl skupnost, ki je prosila boga, naj jih ne uniči.

Ko so, denimo, želeli zvedeti, kako zmanjšati težave, ki pestijo človeštvo, so z Oriona dobili odgovor, naj naredijo piramido. Tako se je porodila zamisel za piramido, ki zdaj stoji v Prosečki vasi na Goričkem in naj bi bila edinstvena na svetu, saj ima pet sončnih kamnov. En kamen je postavljen na vrhu piramide, ostali štirje pa so zakopani v zemljo na vogalih piramide.

Ko je bila piramida pred dvanajstimi leti postavljena, je Peter Perš z L-antenami preveril energijo. In je, kot sam pravi, v desetih minutah izmeril osemdeset milijard enot po Bovisu. Verjame, da piramida zelo dviguje energijo v vsej Sloveniji. Imela naj bi močno stojno valovanje, vendar doslej še ni dobil primernega instrumenta, s katerim bi to valovanje lahko izmeril.

»Ko smo piramido postavili, so energije šle samo navzgor. Ta energija je trikrat obkrožila Zemljo in prišli smo vse do Oriona.«

Sedenje pod piramido naj bi podaljševalo življenje. Peter Perš je dobil kanaliziran odgovor, da se mu bo, če bo štirideset- do petdesetkrat prišel sedet pod to piramido, življenje podaljšalo za 40 odstotkov. Glede na to, da jih šteje šestinosemdeset in se še vedno dobro drži, je na dobri poti, da se pridruži stoletnikom.

PIRAMIDNO VINO
Zaradi dobre energije se okrog piramide širi bujno rastje. Pod piramido je izkopal jamo in dal vanjo različne vrste hrane in vina. Ugotovil je, da se energija hrani in vinu desetkratno poveča. Izmeril je tudi, da hrana v plastični embalaži prejme tretjino manj energije od tiste, ki je v leseni embalaži. Zdaj bo postavil v jamo leseno škatlo, v načrtu pa ima tudi izdelovanje piramidnega vina.

Na posestvu je studenec z zdravilno vodo, ki ima po meritvah Petra Perša okrog štirideset milijonov enot po Bovisu. S pomočjo sončnega koledarja voda v nekaj minutah skoči na sto tisoč enot po Bovisu. S pomočjo tega, kar namerava zdaj narediti, pa pride na tri milijarde po Bovisu. Takšna voda pa, kot ugotavlja, zdravi tako rekoč vse.

Azteški koledarji v določeni kombinaciji imajo izredno energijo. Nekaj jih je naredil pod piramido, precejšen del energije je s tem vgradil v koledar. Takšni koledarji so še močnejši. Koledar tudi ščiti pred negativnimi sevanji in ga imamo lahko tudi kot zaščito v avtu.

DOLINA MIRU IN UNIVERZALNE LJUBEZNI
Prihajajo pa se na posestvo, ki ga je Peter Perš poimenoval Dolina miru in univerzalne ljubezni, ljudje tudi zdravit. Med meditacijo pod piramido se lahko primemo za kovinske cevi. Kovina namreč bolj prevaja energijo.

Na posestvu je še dvanajst zdravilnih energijskih točk, na katerih se lahko zdravijo različne bolezni. Od leta 1996 ima Perš na posestvu tudi vulkanski kamen iz bazalta, ki tehta devet ton: »Vulkanske gmote privlačijo močno kozmično energijo. Če daste koščke bazalta k jablanam, vam noro rastejo. Bori tu okrog zelo bujno rastejo. Tu so na sploh zelo dobre energije. To je sveti prostor. Če bi mladi pari tu na kamnu delali otroke, bi bili otroci izredni,« verjame Peter Perš.

»Neka vidkinja je rekla, da tu vidi same trikotnike, kar naj bi pomenilo, da je to posestvo že nekakšen znanilec prihodnosti,« pravi Perš, ki je na svoji duhovni poti tudi sam prišel do treh pomembnih simbolov: azteškega koledarja, peterokrake zvezde in trikotnika s krogom. Ta trikotnik je dobil pri reikiju in dolgo ni vedel, kaj predstavlja. Potem pa je dobil sporočilo, da je to znak ljubezni Najvišjega do vseh živih in neživih bitij.

»Obenem je to tudi simbol bodoče civilizacije. Če pa vse tri simbole položiš enega na drugega, ustvariš generator univerzalne ljubezni,« sklene naš sogovornik.

Andreja Paljevec

OPIS SLIKE: Peter Perš med radiestezijskim merjenjem Sončnega kamna. (Foto Andreja Paljevec)