|  V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.
V Focusu ocenjujemo, da posodobljena verzija, s katero se je vlada seznanila na seji 22. junija, vsebuje nekaj pozitivnih sprememb glede na aprila predstavljen osnutek. Kljub temu pa je v dokumentu tudi nekaj problematičnih točk in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za to, da bi NEPN vodil v bolj zeleno in pravično prihodnost.
NEPN je pomembna osnova za usmerjanje neposrednih naložb v ključnem desetletju za prehod v podnebno nevtralnost, zato mu je treba posvetiti veliko pozornosti. Dobri nastavki za z znanstvenimi dognanji usklajeno podnebno ukrepanje so se izluščili tekom javne razprave (posvetovalni dokument), vendar žal predlogi javnosti niso dobili zadostne pozornosti in večinoma tudi ne mesta v osnutku.
Več kot nujno ukrepanje preloženo na naslednje generacije
Pozivi znanosti, različnih strok in civilne družbe, da je potrebno ukrepati takoj, so vse pogostejši in glasnejši, vendar kljub temu posodobljeni osnutek NEPN nujno podnebno ukrepanje prestavlja v prihodnost. Poleg znižanja emisij toplogrednih plinov za 37-40 % do leta 2030 je v novem osnutku sicer tudi del o znižanju za vsaj 55 % do leta 2033, toda cilja ne zadoščata za nujno omejitev rasti globalne temperature na 1,5°C.
Tudi predlagani cilji zmanjšanja toplogrednih plinov za posamezne sektorje so še vedno nezadostni in nepravični. V novi osnutek NEPN je vključen cilj podnebne pravičnosti, na drugi strani pa se ga v dokumentu ne upošteva. Veliko večje znižanje emisij je namreč predvideno v široki rabi, kjer ključno vlogo igrajo gospodinjstva, kot v industriji. Še vedno sta problematična tudi sektorja kmetijstva in prometa, v katerih je načrtovano zmanjšanje emisij minimalno (kmetijstvo) oz. se predvideva celo zvišanje emisij (promet).
Luka Mofardin iz okoljske organizacije Focus komentira: "Načrt ostaja še naprej podnebno nepravičen in prelaga breme razoglijčenja na prihodnje generacije, države globalnega juga ter predvsem na gospodinjstva in ljudi. Medtem pa se znova in znova popušča industriji in kapitalu, kjer sta poraba energije in emisije višje. V ta področja bi morala država poseči bolj aktivno in zagotoviti večjo podporo ljudem, ne kapitalu. Le tako lahko dosežemo razoglijčenje, ki temelji na podnebni pravičnosti."
Potencial obnovljivih virov energije neizkoriščen
Posodobljeni NEPN vsebuje cilj, da bo skupni delež obnovljivih virov energije v končni porabi 30 - 35 % do leta 2030, kar je premalo ambiciozno glede na aktualna znanstvena dognanja, scenarij s Pariškim sporazumom skladnega razogljičenja EU in tudi glede na izračune Evropske komisije.
Obžalujemo izključitev scenarija, ki je predvideval 100 % delež OVE do leta 2050 brez velikih hidroelektrarn in pripravo dodatne analize. Ker je za doseg znatno višjih ciljev deleža OVE ob sočasnem upoštevanju varstvenih kategorij zelo pomembno drastično zmanjšanje rabe energije, v osnutku prenovljenga NEPN pogrešamo pomemben scenarij zadostnosti. Slednji bi ocenil kakšne so dejanske zmožnosti Slovenije za zmanjšanje rabe energije.
Taj Zavodnik iz okoljske organizacije Focus ob tem dodaja: "Zagotoviti moramo, da bomo znatno višji delež OVE dosegli ob sočasnem izboljšanju biotske pestrosti. To ni nemogoče. A država mora prepoznati razvojni potencial sonca in vetra za lokalne skupnosti in se postaviti na stran ljudi, ne interesov kapitala ter skladno s tem zagotoviti drastično zmanjšanje rabe energije predvsem v industriji in prometu.’"
Na področju prometa, ki je eden izmed ključnih sektorjev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, v zadnjem objavljenem osnutku posodobljenega NEPN namesto obsežnega in hitrega ukrepanja bolj izstopa iskanje rešitev v povečanju deleža (naprednih) biogoriv, energije iz sintetičnih goriv in “zelenega” vodika. V Focusu pogrešamo utemeljitev, kako bo Slovenija na trajnosten način ta delež dosegla in poudarjamo, da bi bilo smotrno višje cilje OVE v prometu doseči ob ambicioznejših ukrepih za zmanjšanje porabe energije v prometnem sektorju, s poudarkom na krepitvi JPP.
Celoten komentar Focusa je dostopen tukaj.
Odzive in predloge pripravljene v okviru mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor najdete na spodnjih povezavah:
|
NE ZAMUDITE
