Stanje v naši družbi:
Ko zadnja leta opazujem dogajanje v svetu, si ne morem kaj, da ne bi opazila popolno dekadenco (nazadovanje) na vseh področjih življenja. Nekateri so to opazili že veliko prej, jaz sem bila pač zaposlena s služenjem denarja in svojim SP jem in z odnosi.

Prišlo je leto 2020, svoj posel sem že zelo dobro zastavila, rezultati so bili fantastični, še lepše je kazalo za naprej, bila sem polna ustvarjalnosti….ko se je nek trenutek vse ustavilo. Čez noč se je vse zaprlo po celem svetu in pri nas in posledično tudi pri meni.

Ker sem turistična vodička in zelo dobro poznam razmere v svetu, sem bila prepričana, da v Indiji ne bodo mogli upoštevati vseh teh navodil, ki smo jih imeli mi. In gledam posnetke iz New Delhija in vidim, da so ulice popolnoma prazne.

Kam so dali tiste reveže, ki so živeli na ulici in se za njih ni nikoli nobeden zanimal, kaj šele kakšen zdravnik. Stoletja, tisočletja so živeli na tak način….sedaj pa so se kar naenkrat za njih ustrašili, da ne bi reveži pomrli ali Bog ne daj, zboleli. Zame je bila to prelomnica, spoznanje, da nekaj v tej sestavljanki ni tako, kot bi moralo biti.

Začela sem še bolj spremljati ‘drugačne’ in običajne novice in se zavila v molk in naravo, ki me je obkrožala. Opazovala in doživljala sem paniko, grožnje po eni strani...po drugi strani pa sem spremljala ljudi, ki so živeli dobesedno v raju sredi največjega kaosa. Ko začneš študirati sistem neke dežele, se pojavi en cel kup vprašanj, na katere nobeden ne zna odgovoriti, pa vendar vsi vedo odgovor. Isto se dogaja po celem svetu.

Pomembno je samo, kdo ima v rokah denar in moč in kam usmeri to dvoje. Ker pa je vse usmerjeno samo v profit, običajno človeško življenje nima več nobene vrednosti in je absolutno vse podrejeno temu. Ker sem včasih brala ogromno znanstvene fantastike imam občutek, da pisatelji te fantastike niso imeli niti približno toliko domišljije, kot se v svetu dogaja danes. Torej, to je samo kratka, realna ugotovitev stanja v današnjem svetu.

Današnja doba ima ime: Kali yuga ali železna doba
Kdor pozna vsaj malo indijsko filozofijo, pozna tudi izraz zlata doba, ki jo sedaj obljubljajo skoraj vsi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo. Pa začnimo tukaj. Obstajajo štiri dobe: zlata, srebrna, bronasta in železna. Ne sledijo v tem zaporedju kot je napisano in se ves čas menjajo. Dandanes živimo v železni dobi ali kali-yugi. Za železno dobo je značilno natanko to, kar se dogaja danes: pomemben je videz, denar in moč.

Krivica je nagrajena, pošteni so kaznovani, resnica ne obstaja, obstaja pa sebičnost in materializem. Če imaš denar ali položaj se lahko izvlečeš iz še tako neprijetne zagate. Kali yuga se je začela z odhodom avatarja Krišne iz površja zemlje. Sedaj je višek te dobe, oziroma smo na točki tik preden vzide sonce. Takrat, ko je tema še bolj črna kot običajno. In sedaj se boste vprašali, če je vse tako črno, kako naj vidimo potem v tem svetu sploh še kaj lepega in koliko časa bo to trajalo?

Ali se že vidi vzpon nove dobe?
Koliko časa bo trajalo ne vem povedati. Vem pa, da vsako od teh dob zaznamuje prihod ali odhod avatarja. Isto je bilo ob začetku kali yuge. Kdo je avatar? Avatar je zavestna inkarnacija Boga v človeško obliko s popolno zavestjo in sposobnostmi Boga z namenom pomagati človeštvu na poti do tega istega zavedanja v najbolj kritičnih trenutkih in da ponovno vzpostavi kozmični red (resnica, prava pot, ljubezen, mir). Napovedanih je 10 avatarjev.

Edino zadnji še ni prišel, ki se imenuje Kalki. Kalki pomeni tri, pomeni tri zaporedne inkarnacije avatarja. Dve sta se že zgodili (Shirdi Baba in Sathya Sai Baba), pričakujemo tretjega z imenom Prema Sai Baba (ljubezen). Če vas zanima o tem kaj več, počakajte na 21.dan, kjer bomo govorili o avatarjih. Če vas že sedaj močno skrbi kako bo z zemljo in nami in če bomo sploh preživeli naj vam napišem izjavo Sathya Sai Babe, ki pravi, da on daje besedo, da ne bo konec sveta. Ne vem kako vi gledate na te stvari, vendar če stvarnik da besedo, da ne bo prišlo do uničenja njegove kreacije, potem je naša naloga, da enostavno zaupamo. Drugega nam itak ne ostane.

K temu dodajam zgodbo, ki sem jo prebrala o menjavi dob: Nekoč je nek kmet prodal svojo njivo drugemu kmetu. Novi lastnik je šel orat in sredi njive našel skrinjo z zlatom. Ker je bila druga doba in so bili ljudje pošteni, je šel k temu drugemu kmetu in rekel: poglej kaj sem našel na njivi. Jaz sem kupil njivo, nisem pa kupil te skrinje. To je tvoje. Drugi kmet ga je zavrnil z besedami, da je on njivo prodal z vsem kar je na njej in da je zaklad njegov. Ker se nista mogla zediniti, sta se odločila, da gresta na posvet h kralju, kateremu sta povedala kaj se je zgodilo. Kralj ju je poslušal in jima rekel, da naj prideta naslednji dan, da bo razmislil in razsodil. Čez noč pa se je zgodila menjava dob v kali yugo. Ko sta oba kmeta prispela na dvor, se je pred kraljem odvil srdit prepir in pretep o lastništvu zaklada.

Naloga duše:
Zgodba je samo dokaz, kako je vse med seboj povezano. Vsaka doba ima svoje značilnosti. To pomeni, da doba, ki trenutno vlada na zemlji, potegne iz ljudi tisto najslabše. Ne rečem, da je doba opravičilo za človekova dejanja, res pa je, da je vse prežeto s to energijo. Če se nekdo nameni narediti kaj podlega so okoli nas ves čas energije, ki to močno podpirajo. Vsak od nas pa ima v sebi vest in natančno ve, kaj je prav in kaj ni prav. Iz tega vidika ni opravičila.

Velikokrat slišim v pogovoru za koga, da mu uspevajo vse prevare in se mu nič ne zgodi in živi lepo življenje. Lepo življenje na materialnem nivoju. Vendar čas poriva vest proti površju in za vsakega se bliža trenutek smrti. Tja ne vzamemo ničesar materialnega in ostanemo samo s svojimi dejanji. Jaz zase vem, da v tistem trenutku tudi približno ne bi želela biti v njihovi ‘koži’. Nekateri pravijo, da v ta proces ne verjamejo. Ne rabijo. Vsak od nas mora prehoditi drugačno pot. Nekdo se spopada vse življenje z odnosi, nekdo z denarjem, nekdo s pomanjkanjem, nekdo z depresijo, nekdo z nasiljem, nekdo s krivico, nekdo z lakoto, nekdo z boleznimi….kolikor je oseb, toliko je poti. Kar opazujte.

Ni namen vsakega, da postane bogat, vpliven, lep, karizmatičen….nekateri pač morajo biti hudobni, kruti, nasilni, problematični. Vse odvisno, kakšno pot moramo prehoditi, kakšno nalogo smo si ali so nam jo zadali ob rojstvu kot duša. Odvisno od vpliva naših dobrih ali slabih dejanj iz prejšnjih življenj. O tem bi lahko govorila v neskončnost. Če vas zanima vaša najčistejša esenca in njeno potovanje in namen si privoščite serijo knjig, ki je izšla pri založbi Ara: Potovanje duš, Ljubezen duš, Modrost duš…. Marsikaj vam bo postalo jasno, kar vam do sedaj še ni bilo. Je lepo berljiva literatura, razumljiva, ni komplicirano. Toplo priporočam. Dobite pa jo tudi v knjižnici.

Ali obstaja dobro in slabo?
Pa se dotaknimo vzhodnjaškega nastanka sveta, ki pravi, da je na začetku bilo eno in to eno se je razdelilo na dvoje (nasprotja...belo-črno, jin-jang, moški-ženska, duh-materija, dobro-slabo….). In tukaj je odgovor. Vse izhaja iz enega. Pomeni, da je energija samo ena. Niti fizika ne govori o dveh ali treh vrstah energije. Pomeni če je vse eno….je dobro in slabo del tega enega. Dobro in slabo je samo naše videnje in doživljanje te iste energije. Tole si dobro zapomnite, ker o tem se bomo pogovarjali pri odnosih.

Pa poglejmo kakšen primer iz našega življenja. Včasih se zgodi nek dogodek, ki nam močno zaznamuje naše življenje. Nekaj nam je preprečeno, nekdo je z nami krut, doživljamo nasilje…..vendar kasneje v življenju ugotovimo, da se je vse zgodilo z namenom, da smo osebnostno ekstremno napredovali, da je bilo to slabo v bistvu tlakovana pot našega trpljenja na poti do neverjetne sreče. Kar naenkrat to nasilno dejanje postane naš poriv do spremembe in naše preobrazbe. Ali je potem to res tako slabo? Ali smo samo mi na tistem nivoju razumevanja doživljali vse skupaj kot nasilje?

Pomeni, da gre za doživljanje. Za osebnostno doživljanje in ocenjevanje stvari na dobro in slabo. Dajte razvajenemu otroku premožnih staršev tri dni star kruh kadar je lačen in tvegate, da vam ga vrže v glavo, da prestrežete izbruh jeze in definitivno ga užaljen ne bo hotel niti poskusiti. Kaj pa če ga daste otroku na ulici Antananariva na Madagaskarju? Bolj hvaležnih očk ne boste našli nikjer na svetu. Ena sama radost in sreča, ko bo vriskal in skakljal po eni nogi od zadovoljstva. Ali vidite sedaj razliko? Isto dejanje, druge okoliščine, drugo doživljanje… Odvisno kaj si že prehodil v življenju, kako vidiš stvari. Samo to daje pomen, samo to pomeni dobro ali slabo.

Boste rekli, pozabila si na vojno v Ukrajini. Nisem. Jaz je ne doživljam. Pa jo vi doživljate? Zakaj jo vi doživljate? In kot smo govorili v prejšnjem poglavju, vsaka duša ima svoj namen. Če moramo doživeti vojno, jo bomo doživeli, pa če se bomo tega bali ali ne. Zakaj bi že sedaj razmišljali o vojni in posledicah in živeli v smrtnem strahu, če nam je lahko lepo?

Najtemnejša noč pred vzhodom sonca prinaša v sebi čisto luč
Kaj je najlepše v kali-yugi? To, da lahko osebnostno najhitrejše napredujemo. Ta doba prinaša neverjetne spremembe v naša življenja. Takrat, ko ti je najtežje, takrat si šele pripravljen na popolno preobrazbo. Lahko pogledamo spet primer iz lastnega življenja. Kdaj smo najhitreje napredovali? Kadar nam je bilo udobno in lepo? Kadar smo bili zaljubljeni? Kadar smo bili na dopustu? Takrat ni želje po spremembi, takrat uživamo.

Napredujemo, kadar trpimo, kadar nam je težko, kadar moramo delati do skrajnih meja svoje zmogljivosti. Takrat napredujemo. Takrat se zgodi popolna transformacija. Ko pridemo zopet v stanje sreče, takrat pa se zleknemo in pomolimo vse štiri stran od sebe. Takrat je konec napredovanja, sprememb in lomljenja starih pravil v sebi. Torej, ta doba ne prinaša samo temo in nesrečo in krivice in vojne...temveč tudi neskončne možnosti za našo preobrazbo kot celotno človeštvo in ne samo kot spremembo posameznika.

Ne zasluži vsak rojstvo (inkarnacije) na zemlji
Samo posebne duše zaslužijo inkarnacijo na zemlji. Kaj pa mi naredimo s to priložnostjo? Smo jo izkoristili do polnosti? Jaz zase žal vem, da nisem, iskreno povedano. Velikokrat sem že brala v različnih literaturah, da je zemeljska inkarnacija ena najtežjih, ker je potrebno premagati vpliv materije. Vsi vemo, da bivanje v telesu (materija) ni enostavno, da je včasih težko vstati, težko zbrati voljo za premik, pogum za nov korak...in ravno zaradi te materialne izkušnje, zaradi te teže, je vse skupaj neverjetno naporno.

Tudi tu vam bodo knjige o dušah izredno pomagale, da boste spoznali, da se velikokrat obremenjujemo za nepomembne stvari, namesto da bi se sprostili in uživali v preprostih stvareh življenja. Življenje je lepo in enostavno. Da bi bili srečni ne potrebujemo ničesar, čeprav nam vsi mediji razlagajo ves čas, brez česa ne moremo živeti.

Kje je rešitev?
Rešitev je v našem doživljanju stvari. Rešitev je v našem odzivu na vse skupaj. Lahko dovolimo, da v nas zleze strah, ljubosumje, jeza, žalost, groza… Lahko pa delamo na svojih odzivih in notranjem doživljanju in se nas vse to ne dotakne. Da se nas ta doba ne dotakne več. Vendar zato je potrebno delo na sebi in zavedanje. Brez tega ne bo šlo. Nobena delavnica vam ne bo pomagala, če ne boste nečesa v sebi spremenili, nekaj novega zgradili, zlomili stare vzorce in prepričanja.

Za nekoga je to dolg proces, nekdo pa v hipu prepozna lastne iluzije in začrta novo pot. Saj veste tisto...in zadnji bodo prvi. In nobeden ni izgubljen, saj smo vsi samo na poti. Če boste spremljali tole 21 dnevno pot boste lahko marsikaj prepoznali in ozavestili….mogoče vsaj toliko, da boste dobili neskončno veselje, da sami nadaljujete svoje raziskovanje.

Kako pa lahko mi prispevamo k boljšemu svetu?
Seveda je potrebno najprej pomagati sebi, da postanemo radostni in srečni. Ko dvignemo lastno razpoloženje (ali pa tudi ne), je čas, da začnemo opazovati svet okoli sebe. So ljudje okoli nas srečni ali nesrečni? Kaj potrebujejo? Je kdo lačen? S čim se spopadajo? Naša naloga je, da pomagamo. Vsem okoli nas. Tam kjer le moremo. Več bomo začeli dajati, več bomo prejemali. In ko bomo dajali še več, bo prišlo še več in več. In tu pridemo do najbolj pomembnega dela:

Zakaj se dandanes dogaja kaos na vseh področjih sveta?
Zato, ker je vsak zavit v lasten mehurček ugodja in samougodja. Ker ljudje nočemo več videti sočloveka. Ker ne želimo pomagati. Ker nočemo videti. Ker nas je groza. Ker nas je strah za lastno udobje. Ker nas je strah, da bomo imeli manj. Ker se ne želimo ničemur odpovedati. Ker si ljudje ne zaslužijo, ker so leni. Zato ker so eni levi ali desni. Zato ker drugi drugače razmišljajo kot jaz. Zato...zato...zato…

Kdaj se bodo zgodile spremembe v svetu?
Ne, jaz sem premajhen, da bi vplival na spremembe v svetu, si boš rekel. Pa je temu res tako? Ali je srečen in zadovoljen človek kadarkoli zanetil vojno? Ni jo. Najprej poskrbimo zase in prevzemimo odgovornost za svoja občutja in doživetja. Potem pa poskrbimo za druge. Ne čakajmo, da nas prosijo. Ne govorim, da razdajte denar in premoženje. Govorimo o pozornosti, sočutju, nasmehu, obisku. Govorim o razumevanju. Govorim o stisku roke, o nasvetu.

Morda pa mi lahko posredujemo za koga, uredimo neke formalnosti, papirje. Včasih je dovolj samo preusmeritev misli. Morda pomaga par pridnih rok, da uredimo nered. Veliko lahko naredimo. V križišču spustimo avto, damo prednost nekomu, ki je nima, pozdravimo neznanca, podarimo nasmeh….denar tukaj nima nobene vloge. Ne bojte se za denar. Denar pride in gre, ljudje pa ostanejo. Nobeden ne bi smel biti osamljen. In vedno bi moral nekdo videti kaj se dogaja. Vedno se nekako da pomagati. Če mi ne moremo, lahko iščemo pomoč naprej.

Vse je boljše kot nič. Ljudje smo tisti, ki si moramo pomagati med seboj in si stati ob strani. Sedaj ne govorimo o tem, da moramo za vsako ceno narediti vse za vsakogar, ker nekateri hitro prevzamejo vlogo izkoriščevalca. V tem primeru se moramo naučiti reči NE, ne pa kar dajati in dajati. Koliko stvari bi odpadlo, ko bi se znali zmeniti in pomagati. Lahko bi 4 družine imele en avto. Lahko bi pol bloka imelo en wifi, lahko bi več družin skupaj imelo orodje…. To še vedno poznajo preproste vasi.

V Turčiji (tudi drugje, to je samo primer) ženske pečejo kruh za celo vas, skupaj pazijo na otroke, si pomagajo… Tam ni noben osamljen, ker so vsi del skupnosti, vsak ima svoj prostor. Zato velja: Ko je mir v družini, je mir v skupnosti. Ko je mir v skupnosti, je mir v pokrajini. Ko je mir v pokrajini, je mir v državi. Ko je mir v državi, je mir v svetu. Zato vedno začnemo pri sebi in nadaljujemo v svoji družini.

Je v vas in v vaši družini mir?
Če ni miru v vaši družini, kako naj bo mir v svetu? Če ni miru v vas, če je v vas agresija, nemir, jeza, zamera, krivda...ali je lahko mir v družini? Pomeni, da vedno začnemo pri sebi. Plast za plastjo. Dokler ne ostane samo ljubezen.

Dve najmočnejši orodji za delo na sebi v kali-yugi: meditacija in ponavljanje božjega imena.
Čeprav je železna doba najtežja od vseh, lahko v tej dobi najhitreje napredujemo. Na kakšen način si lahko pomagamo: prva je meditacija. Drugo pa je praksa, ki je pri nas ne poznamo in sicer ponavljanje božjega imena (namasmarana). To delamo potiho v mislih. Pred božje ime dodamo besedo OM. Na primer Om Jezus Kristus, ali Om Devica Marija, ali Om Sai Ram, ali karkoli si pač izberemo.

Tega ne spreminjamo. Pravilno bi bilo: v mislih izgovarjamo, v srcu občutimo ljubezen in pred notranjimi očmi vidimo podobo tega božanstva. Od začetka je malo komplicirano, vendar vaja dela mojstra. Namen tega? Da preprečimo, da bi skozi nas tekel nenadzorovan tok misli in da sami izbiramo kaj bomo vnašali v sebe in kako se bomo počutili (na kratko).

Zaključek?
Vse je v nas. Svet okoli nas je odraz tistega, kar je v nas. Če nečesa v nas ni, potem tega ne bomo opazili ali doživljali v naši okolici. Doživljate svet kot krivičen? Doživljate svet kot nepravičen? Doživljate svojo okolico agresivno? Ali mislite, da vas nobeden ne mara? Doživljate svet kot prostor sreče in navdiha? Potem je vse to v vas. Seveda je vsak primer, primer za sebe. Ko sem sama to prvič slišala, se mi je zdelo neverjetno. Jaz sem v redu, vse ostalo je narobe z drugimi. Ko pa sem začela luščiti plast za plastjo svoje negativne občutke, pa se mi je odprl neverjeten svet ljubezni in svobode.

Svet bo postal prostor ljubezni tisti trenutek, ko bo v nas samo ljubezen. Tisti trenutek prestopimo v zlato dobo in vpliv železne dobe za nas ne bo več veljal.

Zakaj se dandanes dogaja kaos na vseh področjih sveta?
Vse je v nas. Ko pozdravimo svojo notranjost, se svet spremeni. Svet je tak, kot ga doživljamo mi. Kako pozdravimo svojo notranjost? Z delom na sebi in z zavedanjem. Ko začnemo doživljati ljubezen v sebi, doživljamo ljubezen vsepovsod. Ali mogoče še bolj razumljivo: pozitivno naravnan um bo videl povsod samo priložnosti.

Negativno naravnan um pa bo opazil samo napake. To sem konstantno doživljala na potovanjih. Medtem ko sem jaz neskončno uživala v arhitekturi, barvah, pokrajini...so potniki polagali pozornost na kupe smeti in debatirali, zakaj to nobeden ne pospravi. In mimo je šla vsa arhitektura, barve in pokrajina, ne da bi jo sploh opazili (seveda ne vsi).

Breda Dular