Novi raziskavi o prehranjevalnih navadah mladih v Sloveniji
V okviru projekta Our Food. Our Future (OFOF) (Focus) in raziskovalnega projekta o prehranjevalnih navadah v času antropocena na Centru za socialno psihologijo (CSP) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani sta Focus in CSP v letu 2021 in 2022 združili moči za boljše razumevanje etične potrošnje in delovanja v povezavi s podnebnimi spremembami.

Zasnovali in izvedli so kvalitativno raziskavo Mladi fleksitarijanci v Sloveniji (Andreja Vezovnik in Tanja Kamin, 2021) in kvantitativno raziskavo Prehranjevalne navade mladih v Sloveniji (Kamin idr., 2022).

Živa Kavka Gobbo, vodja projekta OFOF v Sloveniji, o motivu za sodelovanje: »Focus se že več kot desetletje med drugim ukvarja tudi s temo odgovorne in etične potrošnje, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo temi hrane, predvsem v povezavi s podnebnimi spremembami pa tudi migracijami, kršenjem človekovih pravic in drugimi vplivi na okolje. Ker se naše delo, predvsem v okviru projekta Our Food. Our Future, veliko osredotoča tudi na mlade, smo jih želeli predvsem bolje razumeti. Z raziskavo smo skušali nasloviti manjko informacij o tem, kako mladi razumejo etično prehranjevanje, kakšen odnos imajo do njega in kaj jih motivira za etično prehranjevanje ali oddaljuje od njega.«

Tanja Kamin, redna profesorica na FDV in soavtorica raziskave, izpostavlja, da »je prehranjevalne navade v družbi težko spreminjati, tudi kadar vemo, da nam lahko spremembe v skladu s priporočili zagotovijo boljše počutje,in/ali vplivamo z njimi na boljše stanje naravnega in družbenega okolja. Prehranjevanje je kompleksen pojav, ki poleg bioloških zadovoljuje tudi družbene in kulturne potrebe, zato hrane posamezniki ne izbiramo le v skladu z racionalnimi merili, ampak v prvi vrsti emocionalno.

S hrano zaznamujemo življenjske prehode (rojstni dnevi, poroka, smrt) in praznike, z njo izražamo naklonjenost in pozornost ter tudi svetovni nazor in stališča (vegetarijanstvo, zavračanje živilskih izdelkov različnih proizvajalcev, pravična trgovina), starši pa prek hrane upravljajo tudi z vedenjem otrok (jih nagrajujejo, tolažijo, kaznujejo). Prehranjevalne navade tako začnemo oblikovati v zgodnjem otroštvu, postanejo del naše identitete zato ni presenetljiva ugotovitev raziskave, da so prehranski vzorci mladih v Sloveniji podobni prehranskih vzorcem odrasle populacije v Sloveniji. A zdi se, da so mladi vseeno bolj senzibilizirani glede določenih etičnih vidikov prehranjevanja in s pravimi spodudami, sem prepričana, tudi bolj pripravljeni na spremembe glede nakupovanja, priprave in uživanja hrane.«

Andreja Vezovnik, izredna profesorica na FDV in soavtorica raziskave: »Zanimivo je, da je kar četrtina vprašanih mladih izjavila, da so v zadnjem letu že zmanjšali vnos mesa in mesnih izdelkov. V skladu s tem smo zaznali, da se povečuje skupina potrošnikov, ki jim rečemo fleksitarijanci, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi njihovega vpliva na okolje ter zdravje.«

Mladi imajo danes (navidezno) več možnosti izbire med prehranskimi vzorci kot pred leti. A vprašanje je, kako dostopni in sprejemljivi med temi vzorci so za mlade tisti, ki jih vodijo trajnostni etični principi.

Zato smo z omenjenima raziskavama želeli preučiti:

• kakšne so prehranjevalne navade mladih v Sloveniji;
  
  
• kako mladi izbirajo živila in koliko pri tem upoštevajo okoljske in druge etične dejavnike;
  
  
• kakšen vpliv na okolje pripisujejo posameznim živilom;
  
  
• kakšen je odnos mladih do zmanjšanja uživanja mesa v njihovi prehrani;
  
  
• kakšen je odnos mladih do uživanja beljakovinsko bogatih živil s katerimi lahko nadomeščamo meso.

Etično potrošnjo hrane razumemo kot namerno odločitev za nakup določenega prehranskega izdelka, s katero potrošnik in potrošnica upošteva možne neposredne ali posredne učinke svoje potrošniške izbire na družbene, politične ali okoljske dejavnike.

Raziskava je pokazala, da so za mlade pomembne vrednote solidarnost, globalna pravičnost in enakost, ki so neposredno povezane z reševanjem okoljskih problemov. A le malo mladih ta vprašanja povezuje s svojimi prehranskimi praksami. Kar kaže na to, da so etični vidiki prehranjevanja na splošno relativno slabo ozaveščeni med mladimi v Sloveniji. A spodudno je, da so med mladimi skupine, ki kažejo visoko ozaveščenost o določenih etičnih vidikih prehranjevanja, ki se pri nekaterih odražajo tudi v prehranskih praksah.

Tisti, ki etično potrošnjo hrane prakticirajo, to počno iz političnih in/ali nepolitičnih vzgibov.  Za nepolitične motive, ki lahko vodijo v etično potrošnjo (npr. zavestno zmanjševanje uživanja mesa), veljajo skrb za vzdrževanje družbeno zaželene podobe telesa in/ali lastno zdravje. Med zaznanimi političnimi motivi pa prevladujejo skrb za dobrobiti okolja in živali.

Pri spodbujanju mladih k razmisleku o vplivu učinkov prehranskih vzorcev in industrij, ki jih omogočajo in spodbujajo, imajo veliko vlogo vplivneži in mediji, npr. tudi dokumentarni filmi, kot sta Cowspiracy (2014) in Seaspiracy (2021). A odločilni pomen na prehranske vzorce, nakazujejo podatki, ima primarna družina.

Več o izsledkih raziskav:

Prehranjevalne navade mladih v Sloveniji (raziskovalno poročilo s sumarnikom): https://focus.si/wp-content/uploads/2022/10/21-21-OFOF-PREHRANJEVALNE-NAVADE-MLADIH-V-SLOVENIJI-.pdf

Mladi fleksitarijanci v Sloveniji (poročilo): https://focus.si/wp-content/uploads/2022/10/21-21-OFOF-poroc%CC%8Cilo-mladi-fleksitarijanci-final.pdf

Članek Meso in okoljski izzivi: slovenska mladina in njihov odnos do mesa in mesnih nadomestkov, Andreja Vezovnik (Zbornik Socio-ekološka transformacija, Slovensko sociološko društvo 2022): https://www.sociolosko-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/11/SSD-ZBORNIK-PRISPEVKOV-22-WEB-OK.pdf

Članek Etična potrošnja hrane kot oblika politične participacije mladih, Andreja Vezovnik, Dora Matejak in Tanja Kamin (Zbornik Politična participacija mladih onkraj volitev, FDV 2022): https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/zbornik---politicna-participacija-mladih_final_ebook.pdf?sfvrsn=2