Medicinski strokovnjaki so se nedavno spravili nad predsednika vlade Goloba, češ da je z izjavo, da sta sonce in morje odlično zdravilo proti virusom, užalil stroko. Ali je predsednik vlade v resnici podal nepremišljeno izjavo - ali pa so nepremišljeni odzivi tako imenovane stroke, ki pozablja, da obstajajo številni dokazi, ki kažejo na to, da z njegovo izjavo ni nič narobe.

Da je sonce v resnici zdravilno, so dokazali že pred več kot stoletjem, ko je Auguste Rollier leta 1903 ob pomoči sončne svetlobe uspešno zdravil tuberkulozo. Po drugi svetovni vojni so s sončenjem dokumentirano ozdravili 1746 od 2167 tuberkuloznih bolnikov, kar je izjemen uspeh. Metoda je bila neuspešna zgolj pri bolnikih z zelo napredovalo boleznijo.

Dandanes zdravljenje tuberkuloze poteka z dodajanjem velikih odmerkov vitamina D. (10.000 enot na dan). Kot poročajo, je ta metoda skoraj 100-odstotno uspešna. [1]

Dokumentirano je tudi ugodno delovanje vitamina D na nekatere druge patogene, kot so Bacillus anthracis (povzročitelj vraničnega prisada), Vibrio cholerae (povzročitelj kolere), E. Coli, povzročitelji griže, stafilokoki, streptokoki in številni drugi.

Še več, nedavno so opravili metaanalizo vseh raziskav, ki so preverjale učinkovitost vitamina D, obsegale pa so 11.321 udeležencev. Analiza je potrdila, da vitamin D učinkovito zmanjšuje tveganje za razvoj okužb dihal. In kakšno zvezo ima to z nasvetom, naj se gremo sončit in plavat? Če kdo še ne ve - ni ga boljšega načina, kako do vitamina D, kot je (zmerno) sončenje.

Bo sonce pomagalo tudi pri koronavirusih?
Da je raven vitamina D neposredno povezana s težavami, ki jih povzročajo koronavirusi, dokazujejo izkušnje številnih bolnišnic po vsem svetu. Na intenzivnih oddelkih so skoraj brez izjeme ležali bolniki z izredno nizko ravnjo vitamina D. Naj dodam, da so znanstveniki že zdavnaj ugotovili, da pomanjkanje vitamina D botruje tako nepravilnemu kot pretiranemu imunskemu odzivu, oba pa pripeljeta do nevarne citokinske nevihte.

Povsod, kjer so zdravniki to pomanjkanje hitro prepoznali kot kritični dejavnik, so z nemudnim ukrepanjem in z dodajanjem vitamina D prepolovili število smrtnih izidov.

Pomembnost vitamina D so prepoznali tudi slovenski strokovnjaki, ki so pripravili dokument z naslovom »Priporočila za nadomeščanje vitamina D v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje vitamina D3 pri posameznikih s covidom-19«. Povzetek njihovih ugotovitev in priporočil smo objavili v knjigi Naravne rešitve za viruse. Priporočila so pripravili prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., asist. Darko Siuka, dr. med., prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., in prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.

Čeprav je bil umaknjen s spletne strani, ki smo jo v priročniku navedli med viri, je dokument še vedno dosegljiv na spletni strani Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Vsestranska pomoč vitamina D
Sonce oziroma ultravijolični žarki so torej osnovna surovina, iz katerih naše celice ob pomoči holesterola proizvajajo življenjsko potrebni vitamin D, ta pa uravnava domala vse telesne procese.

Vitamin D je vpleten tudi v normalno delovanje hormonov in varuje pred številnimi oblikami raka. Pri nizki ravni vitamina D lahko telo izkoristi samo 10 do 15 odstotkov zaužitega kalcija. To pomeni, da brez sonca, ki ga predelamo v vitamin D, tvegamo zakisanost telesa, četudi se sicer zdravo prehranjujemo. Pomanjkanje kalcija pa je neposredno povezano z osteoporozo in drugimi obolenji kosti, pa tudi s težavami z mišicami in živčevjem.

Mehanizem delovanja vitamina D za znanost ni nikakršna skrivnost. Imunske T-celice v primeru pomanjkanja vitamina D ostanejo neaktivne, zaradi česar je naša obramba pred virusi in bakterijami veliko slabša. Torej je vitamin D nedvomno naša najboljša naložba v dobro jesensko in zimsko kondicijo. Vprašanje je le, kako čim prej napolniti zaloge in kako jih kar se da dolgo ohraniti.

Čeprav je trg preplavljen s prehranskimi dopolnili, na katerih piše vitamin D, vse, kar nam ponujajo, ni varno in učinkovito. Razlikovati je treba predvsem med aktiviranim in neaktiviranim vitaminom D - prvega prepoznamo po oznaki D3. To torej ni posebna vrsta vitamina kot v primeru vitaminov skupine B. Številka 3 pomeni, da gre za aktivno obliko vitamina D, ki jo lahko telo takoj uporabi.

Naše izkušnje pravijo, da obstaja tudi precejšnja razlika med učinki vitamina D3 iz sinteznih virov in tistega iz naravnih virov. Nekatere raziskave prinašajo svarilo, da lahko sintezne oblike v telesu razpadejo na oksidativne snovi, ki so zanj breme in povzročajo neželene učinke.

Naravni viri, iz katerih izdelujejo prehranska dopolnila z vitaminom D3 so lišaji, gobe in olje, pridobljeno iz jeter polenovke. V vsakem primeru zelo pozorno preberite deklaracijo na ovojnini. Pripravek, na katerem piše, da vsebuje vitamin D3, olje jeter polenovke in še kaj, je lahko sintezni vitamin D3, ki so mu dodali olje jeter polenovke. Tako potrošnika lažje prepričajo, da v rokah drži naravni pripravek.

Pri vitaminih, ki so topni v oljih (vitamini A, E in D), telo presežkov ne spira, ampak jih nalaga, zaradi česar utegne pri dolgotrajnem uživanju priti do podobnih simptomov, kot če bi nam teh vitaminov primanjkovalo. Prav zato je treba pri dolgotrajnem jemanju vitamina D tu in tam opraviti krvno preiskavo, ki pokaže, ali je njegovo delovanje učinkovito, odmerek pa primeren.

Čeprav splošna priporočila za zimski čas pravijo, da je treba dodajati od 1000 do 2000 enot na dan (približno 10.000 enot na teden), se resorpcija tega vitamina razlikuje od človeka do človeka. Pri eni osebi je lahko tak odmerek pravšnji, pri drugi pa meritev vitamina D3 v plazmi še vedno pokaže njegovo pomanjkanje ali presežek.

V izogib ugibanju je zato dobro čim več naravnega vitamina D3 proizvesti po naravni poti - z izpostavljanjem soncu. Seveda s tem nimamo v mislih zadrževanja na plaži od jutra do večera. Tako kot nobene jedi ne zaužijemo na zalogo, za mesec dni vnaprej, moramo tudi sonce uživati zmerno in v količini, ki jo koža še lahko prebavi.

Težava ni v soncu!
Težava je v našem neznanju, v naših strahovih (ki jih podpihujejo polresnice, s katerimi nas zasipajo mediji) in tudi v pohlepu, ko v enem tednu skušamo nadomestiti vse, kar zamujamo od marca do oktobra. Sonce bo vsaj do sredine oktobra dovolj močno, da nam bo brezplačno pomagalo dopolniti zaloge vitamina D. Ne zamudite te ponudbe narave.

Naj kot zanimivost dodam, da vitamin D, ki ga pridelamo sami, telo lahko skladišči, ne da bi ga to obremenjevalo. Če uživamo prehranska dopolnila, na to modrost narave ne moremo več računati. Vnos bomo morali nadzirati kar sami.

VIRI: [1] E. W. Nursyam et. al., »The effect of vitamin D as supplementary treatment in patients with moderately advanced pulmonary tuberculosis lesion«, Acta Medica Indonesiana, 2006, 38(1):3-5).

Avtor: Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net