Spletne prevare: Če se nekaj sliši preveč lepo, da bi bilo res, potem najbrž ni

Oškodovanje zaradi spletne prevare je potrebno prijaviti čim prej, a možnost vračila ni velika

Prijav spletnih prevar je v zadnjih dveh letih vse več. "Če smo prej govorili o povprečnem oškodovanju pri posamičnem primeru v vrednosti 500 evrov, je to v zadnjih dveh letih poskočilo na 1800 evrov," pove Gorazd Božič iz SI-CERT-a.

Poleg "fishinga" oziroma ribarjenja za gesli, ki ostaja ena pogostejših spletnih prevar, so trenutno v porastu prevare, povezane z lažnimi naložbami v kriptovalute. Privlačne so postale, ker naj bi obljubljale velike donose, kar pa spretno izkoriščajo spletni goljufi.

"Ti postavijo "fasade", prazne aplikacije, ki prikazujejo donose, ki so le fikcija. Dokler ne pride do trenutka, ko želite izplačati donose, je vse videti lepo, a to so le številke v aplikaciji," je za Odmeve povedal Gorazd Božič, vodja centra za kibernetsko varnost na SI-CERT-u. "Goljufi so zelo fleksibilni," je dodal.

Kadar nam obljubljajo velike donose, ko nam spletne trgovine ponujajo 75-odstotne popuste, moramo biti skeptični. "Največ, kar lahko storimo, je, da se seznanimo s temi tveganji. Zato imamo pri nas program ozaveščanja Varni na internetu. Vsak lahko obišče našo spletno stran in vidi, katere prevare so trenutno najbolj aktualne."

Na spletni strani Varni na internetu so trenutno med najbolj izpostavljenimi že omenjene naložbene prevare s kriptovalutami, sledijo elektronske pošte, v katerih vas izsiljujejo, češ da so vam vdrli v računalnik, neobičajni telefonski klici iz tujine, izsiljevalski virusi ter ljubezenske prevare. Mariborski policisti so v preteklem mesecu obravnavali kar dva primera ljubezenskih prevar. V obeh primerih je šlo za starejši občanki, ki sta bili prepričani, da si preko spleta dopisujeta z moškim, zaposlenim kot zdravnikom v tujini, ki potrebuje denar za vrnitev domov. Skupno sta bili oškodovani za več 10.000 evrov.

"Pri tovrstnih izsiljevanjih je najbolje prekiniti komunikacijo. In goljufi bodo našli naslednjo žrtev, to nam govorijo vsi primeri, ki smo jih obravnavali. Običajno nas storilci najdejo prek družbenih omrežij, nas zapletejo v pogovor in zgodbo pripeljejo do izsiljevanja. Takrat je najbolje popolnoma prekiniti komunikacijo, blokirati osebo, morda celo izbrisati račune družbenih omrežij in elektronske pošte, ki je najpogosteje v uporabi, da izginemo iz njihovega radarja. Ker se jim ne izplača investirati v iskanje, bodo raje našli drugo žrtev," pojasni Božič.

Lahko denar, izgubljen v spletni prevari, dobimo nazaj?
Kot opozarjajo na policiji, ljubezenske spletne prevare pogosto niso prijavljene policiji ali pa jih oškodovanci prijavijo šele več mesecev po transakcijah. Zato opozarjajo, naj se oškodovanci nanje obrnejo kar najhitreje po opravljenih transakcijah, saj to v največji meri vpliva na možnost povrnitve denarja.

Božič iz SI-CERT-a ob tem dodaja, da je možnost povračila denarja zelo odvisna od vrste spletne prevare. "Če gre za prevaro preko kreditnih kartic, možnost povračila obstaja. Medtem ko pri večini spletnih prevar odkrijemo, da goljufi delujejo iz držav, kjer je mednarodni policijski pregon praktično nemogoč. Pogosto gre za podsaharsko Afriko: Nigerijo, Gano, Slonokoščeno obalo."

Kot doda Božič, so nedavno obravnavali primer poskusa prevare pri nakupu preko spletnega oglasnika, kjer je sled peljala do lokacije v Rusiji. "Lahko si predstavljate, da trenutna situacija ne omogoča pravega pregona kriminala. Res pa je tudi, da se mednarodne policijske povezave in pregoni aktivirajo šele ob večjih incidentih in hujših kaznivih dejanjih." Če smo izgubili 100, 200, 1000 evrov zaradi spletne goljufije, policija najverjetneje ne bo aktivirala zelo dragih mehanizmov mednarodnega pregona.

Z začetkom epidemije v marcu 2020 je število prijav spletnih prevar na SI-CERT-u poskočilo, a kot opozarja Božič, je poskočilo predvsem povprečno oškodovanje posameznika pri spletnem nakupu. "

Kot svetuje Božič, je zelo pomembno, da se uporabniki spleta pozanimajo o spletnih prevarah. "Bodite na tekočem, katere so trenutne grožnje, kako jih prepoznati, kako se jim izogniti in zmanjšati verjetnost prevare." Oziroma kot dodajajo na spletni strani Varni na internetu: "Če se nekaj sliši preveč lepo, da bi bilo res, potem najbrž ni."

Vir: rtvslo.si