Beri me, kot bereš pravljico za lahko noč.
Zate spletam vedno novo zgodbo vsak večer,
da se morda ne bi me naveličal.
Samo po kapljicah se dajem ti spoznavati,
sicer ti druženje z menoj prešlo v dolgočasno bo navado.
Nič ne bova časa prehitevala,
a v najino poznanstvo bova vložila prav vse, kar premoreva.
Čeprav se trudiva, zgodbe, ki jih piševa
niso vedno čisti idealizem,
vsakdanjost je pač nekje vmes.
Zelo širok razpon imava in nobena barva na najini paleti ne manjka,
ko dan za dnem slikava vsak svoj najboljši avtoportret.

Pozorna sva na vsako novo potezo, vsak migljaj, kar skrbno v skice zabeleživa.
Natočiš se v mojo kupico, da te počasi in z užitkom srkam kot blagodejno zdravilo.
Da, več kot poživilo so dnevi mi s teboj,
ko se vsakič znova zavem,
da si še vedno tako moj,
kot verjetno nikogar več ne boš.

Danijela Premzl