Mladinski svet Slovenije ob mednarodnem dnevu mladih. Mednarodni dan mladih obeležujemo že od leta 2000, ko je bil razglašen na generalni skupšèini OZN. Vse od takrat je ta dan namenjen opozarjanju na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti mladih, pa tudi na izzive, s katerimi se mladi sooèajo v obdobju prehoda v odraslost. Na Mladinskem svetu Slovenije so se na novinarski konferenci osredotoèili predvsem na tematike, ki tarejo mlade v naši državi.

Mladi so ena najbolj prizadetih skupin zaradi epidemije Covid-19, saj je mlade epidemija prizadela na zelo zahrbten naèin. Okrnjeno je bilo izobraževanje, osamosvajanje, pridobitev prvih zaposlitev, zaradi razmer so mladi odlašali z ustvarjanjem družine, zaradi visoke stopnje prekarnosti so med prvimi so izgubljali svoje dohodke, predvsem pa so bili in so še okrnjeni njihovi socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih in trdnih osebnosti. Posledice epidemije bodo ob neukrepanju dolgotrajne in katastrofalne. Mladim je potrebno posvetiti dodatno pozornost in slišati njihove težave.

Med mladimi je Mladinski svet Slovenije že pred epidemijo zaznaval veliko izzivov, ki bi jih morali imeti doloèevalci pred svojimi oèmi, epidemija pa te izzive še poglobila. Mladi se težko osamosvojijo, èeprav si tega po raziskavi Mladina 2020 vedno bolj želijo, stanovanjski trg je prerasel vse meje razumnega, mladi so ujeti v prekarnost, delo v netipiènem èasu in vedno hujše duševne stiske.

O duševnih stiskah mladih je bilo v zadnjem èasu povedanega veliko, pa vendar se zdi, da doloèevalci tega ne jemljejo povsem resno. Na Mladinskem svetu poudarjajo, da je raziskava NIJZ  pokazala, da je kar èetrtina študentov razmišljala o samomoru, raziskava Mladina 2020 pa, da se v današnjem èasu kar trikrat veè mladih poèuti osamljene kot v letih 2000 in 2010. Èe se je v letih 2000 in 2010 okrog deset odstotkov mladih poèutilo osamljene, se jih sedaj že trideset odstotkov, ob tem pa naj poudarimo, da so odgovori pridobivali še pred zaprtjem države zaradi COVID-19. Duševne težave mladih so torej izziv, s katerim smo se sooèali že pred epidemijo in bo ostal tudi po epidemiji.

Kljub velikim duševnim stiskam še vedno nimamo urejenega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoè. Tudi dostopnost pomoèi ob duševnih stiskah je pogosto otežena. Odsotnost zakona pomeni dvoje; to podroèje nima možnosti za korenito reformiranje in rast, na drugi strani pa se mladi veèkrat zateèejo na zasebni trg, kjer te dejavnosti zaradi pomanjkanja zakona niso urejene. Psihološko in psihoterapevtsko pomoè torej lahko izvaja nekdo, ki sploh nima izobrazbe s tega podroèja. Odsotnost zakona posledièno razžira tako relevantnost stroke, na katero slabo luè meèe neizobražen kader, hkrati pa strateškega blaženja posledic duševnih stisk ni in jih ne bo. Tega si ob takšnem porastu duševnih stisk ne moremo veè privošèiti. 

Predstavniki mladih menijo, da se moramo poleg tega, da mladi nujno potrebujejo rešitve za blaženje duševnih stisk, vprašati tudi, zakaj so sploh nastale. Kaj se je tako bistvenega spremenilo v tako kratkem èasu, da je porast duševnih stisk med mladimi tolikšen? Mladi namreè po raziskavi Mladina 2020 želijo biti bolj avtonomni, prièakujejo manj pomoèi družine ob reševanju prvega stanovanjskega problema, veè se neformalno izobražujejo, da bodo èim lažje zaposljivi, bolj zdravo živijo, so bolj družbeno, kulturno in politièno aktivni itd. 

Izpostavili so, da je ena bistvenih ovir prekarni trg dela, ki veèkrat ne omogoèa stalnosti za primerno osamosvajanje od svoje primarne družine. Slovenija je še vedno visoko nad EU povpreèjem po stopnji prekarnosti mladih, po drugi strani pa se delež mladih, ki si želijo stalne zaposlitve, èetudi v zameno za manjše plaèilo, znatno veèa. Bistveno nad povpreèjem EU smo tudi po številu mladih, ki delo opravljajo ob netipiènem èasu (v EU je takšnih delavcev med mladimi nekaj pod 50%, v Sloveniji pa nekaj nad 60%). Druga težava, ki je s tem tudi posredno povezana, pa je reševanje stanovanjskega problema. Stranovanjski trg je zaradi veèletne odsotnosti stanovanjske politike prerasel vse meje razumnega. Stanovanja so v Ljubljani v petih letih pridobila 48% cene, stanovanjski problem pa se je iz centrov razširil tudi izven urbanih središè, kjer ga pred tem ni bilo. 

Na MSS upajo, da bo k posluhu mladih doprineslo tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU. V okviru predsedovanja Mladinski svet Slovenije, Mladinska mreža MaMa ter druge mladinske organizacije naèrtujejo veè aktivnosti v sodelovanju z razliènimi deležniki. Glavna tema predsedovanja na podroèju mladine so državljanski prostori za mlade, saj se prostor v družbi za mlade - tako fizièen kot prostor za participacijo mladih – vedno bolj krèi. V sklopu razliènih aktivnosti bo naslovljen tudi vidik posledic COVID-a. Osrednji dogodek na podroèju mladine bo Evropska mladinska konferenca, ki bo potekala med 26. in 30. septembrom v Mariboru. Namen konference je oblikovanje predlogov za implementacijo devetega evropskega cilja mladih 'Prostor in participacija za vse' in odpiranje prostora za dialog med doloèevalci in mladimi. Evropska mladinska konferenca bo povezana tudi s trenutno najbolj aktualnim evropskim procesom, Konferenco o prihodnosti Evrope. 

Miha Zupanèiè, predsednik MSS: »Kot je pokazala Mladina 2020, so mladi bolj avtonomni, bolj zdravo živijo, so bolj angažirani v kulturi, politiki, so splošno družbeno bolj aktivni in se veè neformalno izobražujejo in dopolnjujejo svoje kompetence. Kljub temu pa na Mladinskem svetu Slovenije od odloèevalcev preveèkrat poslušamo, da so mladi apatièni, da nimajo dovolj kompetenc in da potrebujejo dodatna izobraževanja, da si morajo nabirati izkušnje že pred vstopom na trg dela itd.  Prièakovanja so torej visoka: delaj, študiraj, se dodatno neformalno izobražuj, bodi aktiven v organizacijah, angažiraj se v družbi in èim hitreje se osamosvoji. Ta prièakovanja, ki smo jih mladi vzeli za svoja, so zelo nerealna. Ob dodatni individualizaciji mladih nekateri zapadajo v duševne stiske, spet drugi pa so že na zaèetku svoje poklicne poti blizu izgorelosti. Èeprav smo mladi fleksibilni, pa vendarle potrebujemo doloèen pogled v prihodnost, ki bo nekoliko bolj stalen in predvidljiv.« 

Lucija Karnelutti, mladinska delegatka pri OZN: »Epidemija je poudarila nujno potrebo po spremembah, za katere si mladi prizadevamo. Naj bo to na podroèju digitalizacije, podnebnih sprememb, zdravstva ali izobraževanja. Pri teh spremembah pa moramo mladi ostati polni in enakovredni partnerji. Da to lahko dosežemo, je pomembno, da vlagamo v krepitev sposobnosti mladih, da lahko sami odgovorno odloèamo in prevzemamo odgovornost za svoje življenje. Izrednega pomena za mlade je nadaljno vlaganje v kvalitetno izobraževanje, kot tudi druge kompetence mladih, še posebej na podroèjih kot so promocija javnega zdravja, kritièno razumevanje informacij s ciljem izpodbijanja širjenja lažnih informacij po spletu in ostalih medijih, ter investiranje v mlade inovatorje, aktiviste, uèence, prostovoljce in ostale. Mladi moramo biti slišani pri uvajanju ukrepov ter rešitev na COVID-19.«

Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa: »V naših aktivnostih opažamo, da si mladi želijo veè dialoga z odloèevalci in si želijo biti slišani. Želijo tudi veè informiranja, za kar se trudimo tudi s portalom mlad.si, kjer že 10 let objavljamo relevantne info za mlade. V èasu predsedovanja od mladih pridobivamo informacije, v kakšni Evropi si želijo živeti v prihodnosti, ki jih bomo med predsedovanjem tudi predstavili javnosti.«