Razvojni proces in vizija brez konca

Ko se je razšel z Edisonom, pri katerem je začel svojo raziskovalno pot, je ob študiju izmeničnih tokov spoznal, kako uporabna je ideja vrtljivega magnetnega polja, in dal življenje številnim izumom – npr. elektromotorju na izmenični tok; še danes je to najbolj razširjen stroj na svetu. Potem pa se je lotil spoznavanja narave in lastnosti EM valov visokih napetosti in različnih frekvenc, kajti vedel je, da se prav v teh naravnih instrumentih skriva ključ do dramatičnega napredka.

Študij teh pojavov je predstavljal jedro njegovih raziskav vse do smrti. V svojem laboratoriju v New Yorku je goste zabaval s prikazi prenosa energije brez žic v polju bližnjega oscilatorja visoke frekvence. Vakuumske cevi so svetile po vsem laboratoriju takoj ko je stekel njegov oscilator. Še bolj spektakularno pa je bilo brezžično napajanje in prižiganje 200 žarnic z močjo 10 kW na oddaljenosti 40 km.

Ko je njegov newyorški laboratorij postal prenevaren za bližino velikega mesta, ga je Tesla l. 1899 preselil v varnejše okolje, v Colorado Springs. Tu se je lahko posvetil testiranju naprav za daljinski brezžični prenos energije na različne konce sveta; tako je med drugim tudi brezžično poslal sporočila iz Kolorada v Pariz. Leta 1900 pa je uspel dobiti podporo za izgradnjo svetovne radijske postaje, za katero je zgradil velik antenski stolp višine 57 m v Wordencliffu na Long Islandu. To pa je bil večji zalogaj, kot si je predstavljal in zaradi finančnih težav projekta ni bilo mogoče do konca izpeljati. Njegovi kasnejši projekti so zahtevali ogromno denarja in ker so mu njegovi podporniki drug za drugim odrekli podporo, je naposled končal v bankrotu.

Teslova največja želja in najbolj vzvišeni cilj je bil povezati se z življenjem na drugih planetih. Zanj obstoj Marsovcev ni bil vprašljiv in tudi vesoljska potovanja v druge svetove so bila zanj povsem rešljiv problem, če bi mu uspelo razviti učinkovit pogon za ustrezen letalni stroj.

V zadnjem obdobju življenja je že vedel, da bi plovilo, ki bi ga poganjali EM valovi, lahko dosegalo neprimerno večje hitrosti kot so jih bili sposobni dosegati stroji, gnani z motorji z notranjim izgorevanjem ali rakete. Leteči krožniki bi lahko leteli v druge svetove tako kot se danes odpravimo na izlet v tujino. A tudi doma bi povzročili pravo revolucijo. Takšen majhen leteči krožnik bi stal toliko kot sedanji avtomobil, potoval bi več tisoč kilometrov na uro in ne bi potreboval nobenega goriva, imel bi dolgo življenjsko dobo ob minimalnem vzdrževanju. Ideja elektrodinamičnega pogona za takšen letalni stroj se mu je vse jasneje izrisovala in čeprav tega nihče ne omenja, je bržkone postala Teslov življenjski projekt. Raziskave na tem področju in Teslovo sodelovanje v njih pa so vojaški krogi in tajne službe držali v strogi tajnosti, zato tudi dokumenti o tem niso dosegljivi. Na tem področju je intenziven razvoj potekal v ZDA in Nemčiji in izumitelj Teslovega kova je bil nepogrešljiv.

Kot trdi William Lyne, je bilo resnično življenjsko delo Nikole Tesle – ustvariti zelo sposoben stroj za letenje, električno letalno napravo – leteči krožnik, s katerim je mogoče dosegati tudi zelo oddaljene cilje v vesolju. Številni Teslovi izumi (npr. brezžični prenos energije na daljavo, radijsko vodenje…) naj bi nastali kot stranski produkt tega velikega projekta.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si