Čeprav velja, da imajo otroci dandanes kup zdravstvenih težav, bi za večino hitro našli skupni imenovalec: kronična vnetja, ki jih povzroča kronično pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin v telesu in posledično močno porušen mikrobiom. Pomanjkanje teh snovi botruje tudi vse pogostejšim hormonskim težavam.

Drži, da so otroški možgani na udaru številnih snovi in sevanj, drži pa tudi to, da dandanes otroci s hrano zaužijejo veliko manj varovalnih in protivnetnih snovi, kot so jih še pred nekaj desetletji. Med najpomembnejše protivnetne snovi v telesu zagotovo spadajo omega-3 maščobne kisline.

Pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin je prisotno povsod v razvitem svetu. Bolj ko je hrana predelana, manj je v njej omega-3 maščobnih kislin, ki so najbolj nestabilne med vsemi maščobami, zaradi česar ne prenesejo pregrevanja in drugih oblik konzerviranja. Za stabilno zdravje bi moralo razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami znašati od 1 : 3 do 1 : 6, vendar v Evropi že krepko presega 1 : 20, v ZDA pa celo 1 : 45. Zakaj nas torej čudi, da je naše telo v stanju nepretrganih tihih vnetij?

Naši predniki so uživali povprečno 5000 do 6000 mg omega-3 maščobnih kislin na dan, dandanes pa povprečni vnos znaša približno 250 mg na dan. Prehranski strokovnjaki zato svetujejo vnos več kot 1000 mg omega-3 maščobnih kislin na dan.

Torej na eni strani uživamo premalo omega-3 maščobnih kislin, na drugi pa z vsakim novim industrijsko predelanim živilom telesu dovajamo nove omega-6 maščobne kisline, ki zgolj spodbujajo vnetne procese.

Dodajanje omega-3 od rojstva naprej?
Kako pomembne so omega-3 maščobne kisline za pravilen razvoj otroških možganov, dokazuje nova uredba iz januarja 2020*, ki zahteva, da že mlečnim formulam za dojenčke obvezno dodajo DHA, aktivno obliko omega-3 maščobnih kislin.

Tovrstni skrbi za zdravje otrok bi morali dodati tudi skrb za izbiro najkakovostnejših virov omega-3 maščobnih kislin, vendar se pri tem pogosto zaplete. V živila navadno dodajajo najcenejše oblike vitaminov, kar utegne biti v primeru omega-3 maščobnih kislin dodatno tveganje.

Velik delež tovrstnih prehranskih dopolnil prinaša dodatna tveganja tudi zaradi obremenjenosti z živim srebrom in drugimi toksičnimi snovmi, ki se kopičijo v mastnih ribah. Pri odstranjevanju teh nečistoč namreč praviloma uničijo tudi zdravilne moči omega-3 maščobnih kislin, saj (pre)hitro oksidirajo in se v telesu iz antioksidanta prelevijo v oksidativne snovi.

Testiranja potrošniških organizacij pogosto odkrijejo, da le peščica prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami dosega visoko kakovost in zagotavlja učinke. Zelo pomembno je, da so pripravki v naravni trigliceridni obliki, ki jo lahko telo v celoti vsrka.

Drugo pomembno merilo je, da omega-3 maščobna kislina ne sme biti oksidirana. To dokazujejo vrednosti TOTOX, ki bi morale biti nižje od 5.

Več omega-3 maščobnih kislin, manj zapletov pri cepljenju
Eden od potencialnih zapletov po cepljenju proti covid-19 so tudi vnetja na območju ožilja in srca. Med najbolj zaskrbljujočimi je pojav miokarditis. Prav ta zaplet bi lahko uspešno preprečevali z boljšo založenostjo z omega-3 maščobnimi kislinami.**

*1 Commission Delegated Regulation (EU) 2016/127 on infant and follow-on formula

** »Cardioprotective effects of omega 3 fatty acids from fish oil and it enhances autoimmunity in porcine cardiac myosin-induced myocarditis in the rat model«, https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34049426/

Vir: www.zazdravje.net