NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 22-feb
  • Otroško pustovanje na Grajski ploščadi

  • nedelja 23-feb
  • Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje

  • ponedeljek 24-feb
  • Escape room The Game Bled

  • torek 25-feb
  • Ullin pravljični svet - Nina Orel

  • sreda 26-feb
  • Predstavitev knjige Marjana Hrena
  • Preprostost duše

  • četrtek 27-feb
  • Klepet pod Pustim gradom: Ivan Ivč Kotnik

  • petek 28-feb
  • Fabula pred Fabulo

  • sobota 29-feb
  • Viktorijanska večerja (Zgodovina je fina)

  • nedelja 01-mar
  • Voden ogled muzejskih zbirk

  • ponedeljek 02-mar
  • Kritična pozitivna psihologija

  • torek 03-mar
  • Verski ekskluzivizem in odprtost za druge religije

  • sreda 04-mar
  • Hospickafe Celje

  • četrtek 05-mar
  • Potopisno predavanje: Kitajska

  • petek 06-mar
  • Escape room The Key Ljubljana

  • sobota 07-mar
  • Veganska Druženja in Zero Waste

  • nedelja 08-mar
  • Prireditev Punce v jami 2020

  • ponedeljek 09-mar
  • Drsališče Lumpi park

  • torek 10-mar
  • Predstavitev knjige Žena ima vedno prav

  • sreda 11-mar
  • Maribere: Amerika

  • četrtek 12-mar
  • Predstavitev zbirke pravljic Kraljična onkraj ogledala

  • petek 13-mar
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 14-mar
  • Tradicionalna otvoritev Artish sezone 2020

  • nedelja 15-mar
  • Državno prvenstvo v odbojki na snegu

  • ponedeljek 16-mar
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Iran

  • torek 17-mar
  • IzBrano z Mirelo

  • sreda 18-mar
  • Gozd - Ljubeče in čuteče bitje

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi   
    torek, 4. februar 2020 @ 19:04 CET
    Uporabnik: Sonce

    Statistični dan 2020
    Statistični urad na Brdu pri Kranju je pripravil celodnevno posvetovanje na temo podnebnih sprememb. Premier v odstopu Marjan Šarec je dejal, da je treba ukrepati, a pri tem ohraniti zdravo pamet.

    Državni Statistični urad in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. "Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi," je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.

    "Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija,"je poudaril Nastav.

    Dodal je, da se statistiki zavedajo, kaj se dogaja v svetu. "Zavedamo se svoje vloge v družbi in pri spopadanju s podnebno krizo prevzemamo svoj del odgovornosti," je poudaril. "Lahko pomagamo - seveda kako drugače kot s podatki," je spomnil. Pri tem se je zavzel za sodelovanje med vsemi, ki zagotavljajo podatke.

    Šarec: Potrebujemo zdravo pamet
    Udeležence je nagovoril tudi premier v odstopu Marjan Šarec. Na Brdu pri Kranju se je izrekel za sodelovanje, kritičen pa je bil do tistih, ki nenehno kritizirajo.

    "Slišimo takšne in drugačne katastrofične napovedi, slišimo tudi, kako bi morali ukrepati, a ne najdemo soglasja, kako to storiti," je poudaril. Slovenija ima po njegovi oceni s svojimi značilnostmi in lego idealno priložnost, da se loti podnebnih sprememb na svoj način.

    "Vendar mora imeti politika posluh za to in potrebujemo sistemsko zakonodajo," je dejal.
    Na eni strani so tako v svetu kot v Sloveniji tisti, ki zanikajo podnebne spremembe. Na drugi strani pa so drugi skrajneži, je ocenil Šarec. "Potrebujemo pa srednjo pot - potrebujemo zdravo pamet in dolgoročne ukrepe, kako se bomo lotili podnebnih sprememb."

    Zagotovil je, da ni proti civilnim iniciativam in nevladnim organizacijam. "Vendar potrebujemo civilne iniciative in nevladne organizacije, ki bodo razumele čas, v katerem živimo, življenjskost in bodo tudi konstruktivne. Če bomo samo nasprotovali vsemu, ne bomo prišli daleč," je dejal.

    Odgovoriti bomo torej morali na vprašanja, kako bomo pridobivali elektriko, kaj bomo s prometom, preiti bomo morali na krožno gospodarstvo, je bil prepričan odhajajoči premier: "Če ne bomo ukrepali hitro, nas ne bo nihče vprašal, zakaj smo in zakaj nismo; okolje nam bo samo ponudilo alternativo, ki pa gotovo ne bo lepa."

    Kot je dejal, moramo preseči "politiziranje, ki se lepo sliši, ko je treba pa dobiti milijarde, je vse tiho". Zavzel se je tudi za sodelovanje z organizacijami civilne družbe. "A ne takšnimi, ki so podprte s strani kake politične stranke, samo zato, da nečesa ni. Navadili se bomo morali biti za nekaj, ne proti nečemu," je podčrtal.

    Skrb vzbujajoči podatki
    Govorci na statističnem dnevu so opozorili na številne podatke, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kot je spomnila Renata Karba z nevladne organizacije Umanotera, je ogljični odtis povprečnega Slovenca leta 2017 znašal 8,4 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Povprečje v EU-ju isto leto je bilo 7,2 tone. Ob tem slovenski gozdovi, čeprav je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU-ju, iz ozračja odstranijo manj kot devet odstotkov nacionalnih izpustov - ostalo je slovenski prispevek h globalnemu segrevanju ozračja.

    Sloveniji do konca stoletja grozi do štiri stopinje Celzija višja povprečna temperatura ozračja. Zaradi dvigovanja morske gladine so ogrožene soline, Luka Koper, marine, ranljiva so vsa obmorska mesta. Padavin bo veliko, a ne bodo nujno na voljo v rastni dobi rastlin. "Če se bodo v svetovnem merilu nadaljevali veliki izpusti toplogrednih plinov, Slovenija čez nekaj desetletij ne bo več življenju prijazen prostor in vroča točka biotske raznovrstnosti, kot jo poznamo danes," je opozorila.

    Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je podčrtala pomen prilagajanja na podnebne spremembe, ki pa mora potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Doslej smo se v Sloveniji na vročino odzivali z nameščanjem klimatskih naprav, na pomanjkanje snega na smučiščih z umetnim snegom. "A vsaka klimatska naprava, ki omili vročino, pomeni višjo temperaturo v okolju in porabo energije. Tehnični sneg potrebuje vodo in energijo ‒ v Franciji za delovanje nekaterih smučišč v polnem obsegu potrebujejo eno jedrsko elektrarno. Tudi z namakanjem na načine, ki niso trajnostni, si delamo medvedjo uslugo," je bila kritična. "Za zdaj smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri."

    Vir: rtvslo.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • rtvslo.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20200204190402983

    No trackback comments for this entry.
    Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,48 seconds