Najpogosteje še vedno predpisane tabletke
Z razvojem se povečuje varnost in zmanjšujejo tveganja za neželene učinke tabletk, ki imajo zaradi svoje sestave tudi številne nekontraceptivne učinke.
Slovenija je pri izbiri in dostopnosti kontracepcije vzorno urejena država, saj vso kontracepcijo z izjemo kondoma in nujne kontracepcije krije osnovno zdravstveno zavarovanje.

Slovenke se najpogosteje odločajo za kombinirane kontracepcijske tablete, ki vsebujejo dva hormona (estrogen in progestogen), med kombinirano hormonsko kontracepcijo pa sicer spadata tudi kontracepcijski obliž in nožnični obroček.

Med samo progestogensko kontracepcijo spadajo progestogenske tablete (tako imenovana mini pilula), kontracepcijske injekcije in podkožni vsadki. Slednji v Sloveniji niso na voljo. Razvoj kombiniranih tablet je šel v smeri zmanjševanja odmerkov hormonov ob še vedno dovolj veliki učinkovitosti z namenom zmanjšati neželene učinke, zlasti možnost nastanka krvnih strdkov, in s tem povečanja varnosti.

Miti in dejstva

Specialistko ginekologije in porodništva Tinkaro Srnovršnik smo vprašali, kaj ženske danes o tabletkah še vedno premalo vedo in česa se po nepotrebnem bojijo. Ginekologinja pojasnjuje, da je med ženskami še vedno zakoreninjeno mnenje, da se zaradi tabletk lahko zredijo, čeprav nobena znanstvena študija ni dokazala vzročne povezave med debelostjo in kontracepcijskimi tabletkami. »V praksi lahko opazimo povečanje telesne teže za kilogram ali dva, vendar gre to praviloma na račun zadrževanja vode v telesu in je pogosto prehodne narave,« pravi Srnovršnikova.

Ženske skrbi tudi dolgoročen vpliv na plodnost. »Tablete varujejo plodnost, saj se zaradi vpliva progestogena zgosti sluz v materničnem vratu, kar zmanjša možnost za vdor škodljivih mikroorganizmov v maternico. S tem se zmanjša možnost za medenično vnetje in posledične zarastline v jajcevodih, ki bi vodile v neplodnost. Kontracepcijske tablete seveda ne ščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami (temu je namenjen kondom), prav tako je pomembno tudi, da se ženska za prenehanje jemanja tablet in materinstvo odloči pravočasno, in ne v letih, ko je plodnost že sicer zmanjšana,« razlaga naša sogovornica. Tudi strah pred vplivom na kožo in pojavom aken je odveč, saj kontracepcijske tablete aknavost praviloma zmanjšajo, samo v zelo redkih primerih se stanje kože lahko poslabša.

Hormoni v kontracepcijskih tabletah imajo tudi številne druge ugodne učinke. Zmanjšajo menstrualno bolečino in jakost krvavitev ter uredijo mesečne krvavitve. Zmanjšajo simptome predmenstrualnega sindroma (PMS), pa tudi tveganje za pojav nenevarnih cist ali raka na jajčnikih, zunajmaternične nosečnosti, benignih tumorjev dojke, raka sluznice maternice ter raka na debelem črevesu in danki.

Kaj pa krvni strdki?
Krvni strdki v obliki venske trombembolije/pljučne embolije, srčne ali možganske kapi so eden izmed resnih neželenih učinkov, ki lahko ima tudi usodne posledice. Nastanejo zaradi delovanja estrogena v kombinaciji z določenimi progestogeni. 

Pri približno eni do dveh na 10 tisoč žensk, ki ne uporabljajo kombinirane hormonske kontracepcije, se bo v letu dni pojavila venska trombembolija; ob uporabi kombinirane hormonske kontracepcije bo odvisno od hormonske sestave zdravila v letu dni do venske trombembolije prišlo pri približno petih do desetih na 10 tisoč žensk, medtem ko je tveganje v nosečnosti in zlasti v poporodnem obdobju (šest tednov po porodu) še celo nekajkrat večje. 

»Iz navedenih podatkov je razvidno, da sta za žensko zlasti čas nosečnosti in prvih šest tednov po porodu obdobji precej povečanega tveganja za nastanek krvnih strdkov v primerjavi z nenosečo žensko,« nam je povedala sogovornica.

»Čiščenje« ni potrebno
Ker je verjetnost nastanka krvnih strdkov največja v prvih nekaj mesecih od začetka jemanja kombiniranih tablet in ob menjavi vrste tablet, je delanje premorov med jemanjem ali nenehno menjavanje tablet škodljivo in nevarno, poudarja Srnovršnikova. 

»Ženske so včasih premalo potrpežljive, tudi zaradi običajnih precej pogostih neželenih učinkov (na primer vmesnih krvavitev/izcedkov, napetih dojk, spremembe razpoloženja …), ki običajno izzvenijo v prvih dveh, treh mesecih jemanja. Prav je, da ginekolog vsako žensko pred uvedbo kombiniranih tablet seznani z možnimi stranskimi učinki.«

Načeloma velja, naj ženska, če nima namena zanositi ali se ne pojavijo kakšni resni ali moteči neželeni učinki, nadaljuje jemanje tablet, je še povedala naša sogovornica.

Kdaj tablete odsvetujejo?
Zanimalo nas je še, pri katerih ženskah je kombinirana hormonska kontracepcija oziroma tablete strogo odsvetovana. To je med drugim pri ženskah po raku na dojki in tistih z migreno z avro, ki je najhujša oblika migrenskega glavobola, kjer so poleg močnega glavobola lahko prisotni še izpadi vidnega polja, bliskanje pred očmi, težave z govorom... Diagnozo običajno postavi nevrolog. Pri teh ženskah obstaja dva- do trikrat večja verjetnost za možgansko kap, zato pridejo kot metoda kontracepcije v poštev progestogenske tablete ali maternični vložek s hormonom ali bakrom.

»Previdnost je potrebna tudi pri kadilkah, starejših od 35 let, ker se s starostjo veča možnost za srčno-žilna obolenja in s tem za zaplete v smislu srčne in možganske kapi. Debelost je prav tako velika težava, enako visok krvni tlak,« nadaljuje Srnovršnikova.

»Če je ženska že imela krvni strdek v preteklosti ali ima potrjeno dedno nagnjenost k strjevanju krvi, se kombinirana hormonska kontracepcija ne sme predpisati. Če je imel krvni strdek kdo v ožji družini (sorodnik v prvem kolenu do 45. leta), to nakazuje na precejšnjo družinsko obremenitev in je uporaba kombinirane hormonske kontracepcije močno odsvetovana.« 

Vir: www.viva.si