Veliko odvečnega znanja in imetja, pomeni veliko trpljenja.

Zakaj je človek, ki ima malo, bolj zadovoljen?

Zato, ker je obdan le s tem, kar resnično tudi rabi,
zato to iz vsega srca spoštuje in z ljubeznijo uporablja.

Tisti, ki ima preveč, pa je obdan s tem kar v resnici ne potrebuje,
in je hote ali nehote, na tak ali drugačen način suženj vsega tega.