Špekulativna duhovnost sveta teme, nima nobene zveze z duhovnostjo, kajti duhovnost je v popolni ljubezni osveščeno živeti, ter doumeti in videti reči take kot so, to pa je z "duhovnostjo" sveta teme nemogoče.

O svetu teme in o duhovnem svetu svetlobe, moramo vedeti;
da sta to dva svetova, ki nikakor ne gresta skupaj.

Ta dva svetova sta nezdružljiva.

Res pa je to, da ozaveščeni v duhovnem svetu bo ravnal prav tudi v svetu teme, kar pa v obratnem smislu ni možno, z zavestjo teme, se niti v svetu teme ne ravna prav, kaj šele v duhovnem svetu, o tem ni niti govora.

Zato z zavestjo teme, niti ni možno v duhovni svet priti, kaj šele z neko prodano »duhovno« špekulacijo«, ki izhaja iz sveta teme.

Vzrok ujetništva.

Ker se človek v snovnem svetu uči, je zelo važno, kakšen je bil njegov spust v snovni svet.

Če postane tak, da ne spoštuje zakonov duhovnega sveta, se kot tak samovoljno in eksperimentalno poda v snovni svet, zgodi pa se mu to, da ga ta svet ujame zasužnji in v njem dobi zavest teme.

Iz tega se pa lahko reši le takrat ko pozitivno reagira na trpljenje, ki temu sledi, saj takrat ga trpljenje oplemeniti za to, da se odpre svetu svetlobe.

In po tem za njega nehajo veljati besede - in svetloba sije v temi a tema je ni sprejela -,
veljajo pa besede; - tistim pa, ki so ga sprejeli da moč da postanejo Božji otroci.

Moč in resnična bit nam je dana za to, prav pa je seveda, da vemo da je treba omogočiti proces umiranja jaza, ki je povzročil padec.

Gre se za odpravo vseh vzrokov padca katerih posledica je bila to, da smo postali na kakršni koli način že, ne-božji in del sveta teme.