Je tam nekje čudovita dežela kot v raju,
Težko naštel bi vse lepote vsakemu tam kraju,
V ljudeh utripa dobro srce, jih bogati nasmeh,
Dobro vedo kaj je dobro kaj je greh.

A žal kot da ljubezni primanjkuje,
Se starajo od povsod se sliši,
Otrok je vse manj, starostnik trpi,
Strah jih je kaj bo čez desetletja dni.

Kakor da izumira, rod se stara, izginja,
Med ljudmi često pride do prepira,
A otrok je le za vzorec vse manj,
Nihče se ne sprašuje kako, zakaj.

Ljubezni do otrok ni mogoče kupiti,
A tistim zgoraj lahko se je slepiti,
Niso vsega krivi zakoni ne vlada,
A ima žal sebe najbolj rada.

Ko za vse bo otroke poskrbljeno,
Od poklicev zaposlitev poskrbljeno,
še s streho nad glavo vsem urejeno,
bo v razmišljanju njih se vse spremenilo.

A ljubezen se nikjer ne da kupiti,
Kot vseh teh težav kam skril,
Daj Bog nakloni jim čas, življenje,
Izbriši težave, vsem materam trpljenje.

Jože.k