Snežna odeja briše sledi,
Sledi za umazanijo in prahom,
Nekateri stvari pa nebo mogel.

Nebo mogel skriti krivic,
Tistih ki bremenijo človeka,
Tistega ki dela pa nima za preživetje,
Solze otroka ki joče za starši,
Ko je nit življenja prekinila nesreča.

Le malce je pokukalo sonce,
Bleščava belina slepi,
Iz dimnikov se vije dim,
Le redki so na cesti.

Saj bo kmalu pomlad,
Zvončki pa ki so že kukali,
Pa čakajo svoj trenutek,
Trenutek pomladi ki si ga želimo.