Je bela golobica z oljčno vejico vzletela,
iz zvonika koder je sedela,
se odpravila na morje,
tam modro toplo obzorje.

Odvrgla delček veje v nižino,
se naprej na pot podala, poletela,
nad Gorjance, gospodično je želela,
tudi tam delček oljke darovala.

Zdaj že kroži nad Muro hitečo,
kjer drugačen veter veje
še zadnji delček iz kljuna izpustila,
ljudem želi miru v duhu srečo.

Želi da se sosed s sosedom spravi.
spet poleti nazaj na zvonik odpravi,
na pot brez meja let ne pozabi,
ko domov se nikdar ne pozabi.

jože.k