Spet so štorklje od nas slovo vzele,
Tja daleč na jug bodo poletele,
Le gnezda za njimi so nam stala,
Ki zavetja so jim in dom dajala.

Se bo zimska pravljica začela,
Odeta v belo ponovno bo cela,
Ravnica na hribčku zvonik tam,
Doma je najlepše, ne želim drugam.

Mi vaški zvon poje, v noč se oglaša,
V tople domove nam prinaša,
V kaminu pa ogenj razposejen prasketa.
V kotu sobe mucek prede se igra.

A spet štorklje nas razveselijo,
Na pomlad ko češnje zacvetijo
Bo štorklja nam dom preletela,
V kljunu dojenčka bo imela...

Jože.k