Mar ni žalostno,
ko ti svet ne da
pesmi pisati,
ta vrtljivi svet
s pesmijo olepšati?

Mar ni življenje čudno,
ko ni ljudi,
ko ni ljudi,
ki brali bi tvoje pesmi?

Sebi pisati pesmi
je nesmisel,
tratenje časa,
izguba belega dneva,
temnih noči, ko tiho
prihajajo pesmi
iz mojega srca.

Sebi. Sebi.

Le zakaj ni dostojno?
Le zakaj ni dovoljeno?
Sanjati, ustvarjati,
deliti, srečo med ljudi
tega sveta s pesmijo širiti.

Le zakaj?