Sita sem že njihovih vseh obljub,
ostajajo le kot prazen up,
kaj vse so nam že govorili,
pa smo le obljube dobili.

Se nam prisrčno smehljajo,
na struno dobrikanja igrajo,
ko greš g zdravniku čakaš,
kaj s čakalnimi je dobami se vprašaš.

Denar kot, da veter ga raznaša,
barabinom v žepe prinaša,
ga bodo sploh kdaj vrnili,
ali prej po svoje porabili?

Zakone imamo, da se jih spoštuje,
vse gre bolj počasi se rešuje,
kršijo ga tisti - so nam bili vzor,
ne veš, če si pameten ali nor.

Ko pred kratkim en je pristal za zapahi,
prenehal uživati ob zeleni trati,
bo zapor zanj res zdravilo,
da se enako ne bo več ponovilo?