Ponovno veter boža krošnje dreves,
Sem ter tja jih neusmiljeno lomi,
Ruva drevje ter brezbrižno premetava,
Za nameček toča popestri dogajanje.

Zemelski plazovi se plazijo na cestišče,
Meteorna voda že zaliva kleti,
Večina poti več prevoznih ni.

A jutro kot da je pregnalo biriče neba,
Vsem se ponovno sonce smehlja,
Zdaj pojejo motorne žage,
Vodne črpalke, povsod se čisti.

In bes narave bo pozabljen,
Ostal pa bo strah v ljudeh,
Po nevihtnih dneh in nočeh,
Ko le nemočno opazujejo...

jože.k