Sprejmi pesem to, ki napisal sem jo zate,
boljše lepe besede te, kot pa ogrlice zlate ...
Veter ponesel, prelepo, to ti bo melodijo,
krvniki v ksiht, ne vem zakaj, se ji smejijo?
Najbrž ljubosumni kar na ta so hvalospev,
pripisati moram prelepi ji še, (njej), napev ...
A kaj, ko pa preostalo le še malo mi je časa,
pravijo, da glavo mojo zategnila bo lasa ...
Strah me je kazni, ki so mi jo kar naprtili,
vsi, tudi svojci in bližnji, so me zapustili ...
Komu predali bodo mojo, staro to kitaro,
ki vseskozi imel za ničvredno sem jo ''garo'' ...