Jutro zavito v jasnino,
v nedrjih nosi hlad.
V laseh ima biserno roso.
Razpira objem,
čaka sonca.
Ogreje se v dnevu,
pretoči se vanj.
Utripa po žilah
v trenutkih,
ki tečejo skozi dan.
Koprenast večer nosi up,
da zvezdna noč naplete
novo jutranjo zarjo.
Vsaka noč ga usliši.
|