Vilinke so se odkrile.
Kažejo se ti tam,
kjer ni sledov strupenosti,
kjer zemlja diha hranljivo,
v ritmih naravnega reda.

Vilinke so se odkrile.
Zbirajo se na gozdnih jasah,
nad čistimi potoki, rekami, jezeri,
na travnikih, ki zelenijo,
v cvetočih sadovnjakih,
ob zdravih čebelnjakih,
ob klitju bilk v njivskih brazdah,
v vrtovih, ki živijo čisto.

Vilinke so se odkrile.
Njihova harfa so strune Narave,
skrivnostne, povezane,
v čistem sozvočju.
Brezhibna popolnost brez vsake napake.

Tebi igrajo,
te kličejo medse,
v naročje stvarjenja Narave,
v sotočje modrosti Kozmosa,
luči in moči Stvarnika.

V tej zibki Življenja
je tudi tvoj prostor,
je božanska vloga,
zaupana tebi,
pomembna je zate in tudi za svet.

Vilinke so se odkrile.
Njih sladki spev harfe
je zate,
te kliče
v spolnitev poslanstva,
v ritmih naravnega reda,
v sozvočju Stvarstva in Duše Sveta.
Drugače to pač ni mogoče.

Vilinke so se odkrile.
Kažejo se ti tam,
kjer ni sledov strupenosti,
kjer zemlja diha hranljivo,
v ritmih naravnega reda.