Poljub tišine
je pobožal večer.
Ujel se je v moja krila
in jih umiril.
Spokojnost šepeče,
da je za danes dovolj.
Najboljše sem dala od sebe
in to je gotovo dovolj.
Poljub tišine je pobožal večer.
Vame diha utrip zadovoljstva.
Čutim ta pulz,
valovi mir.

Ovija me v svoje srebrne valove
in svojo studenčnico izliva vame.
Odnaša minuli dan v skrinjo preteklosti
in jo daruje večnosti.
Poljub tišine je pobožal večer,
blažeče me hrani s svojim nektarjem.
Vdih in izdih in samo to.
Utrip miru v spokojnosti niča.
Poljub tišine je pobožal večer
in ga raztegnil v sanjavo noč.
V mehkem zavetju počitka
diši po sivki in po metinem čaju.
Umik v sen,
v utrip miru v spokojnosti niča.
Poljub tišine je pobožal večer.