NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 03-jun
  • S kajaki po reki Krki

  • četrtek 04-jun
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • petek 05-jun
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  • ponedeljek 08-jun
  • E-knjige Biblos za vse!

  • torek 09-jun
  • Likovna delavnica z naslovom DREVO

  • sreda 10-jun
  • 30.000 brezplačnih filmov na MKLJ Kanopy

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Krst dojenčkov, pogubni vpliv tradicije   
    ponedeljek, 2. junij 2014 @ 23:25 CEST
    Uporabnik: živahnež

    * Pisma bralcevProti njegovi volji so ga včlanili v politično stranko in mu potem še grozili

    Nedavno sem prebral zanimivo zgodbo, ki prihaja iz ameriške zvezne države Teksas. Nek oče je v želji, da bi tudi njegov sin pripadal Republikanski stranki, kar včlanil svojega otroka v to stranko, brez njegove privolitve. To je storil tako, da je na pristopni izjavi ponaredil podpis in jo oddal po pošti. Sin je izvedel, da je postal član stranke, šele takrat, ko so mu poslali položnico za plačilo letne članarine in ga povabili na občni zbor. Seveda nad to novico ni bil najbolj navdušen. Ravno nasprotno. Močno se je sprl z očetom in potem še isti dan odšel na sedež stranke ter zahteval, da ga izpišejo. Toda ni šlo tako zlahka. Predstavnik stranke se je razjezil nanj in mu očital, da bo naredil največjo napako v življenju, če bo podpisal izstopno izjavo. Začel mu je vzbujati občutek krivde v tem smislu, da »če nisi z nami, si proti nam«. Grozil mu je, da mu bo še žal, če bo zapustil stranko, kajti to z drugimi besedami pomeni, da bo prodal dušo hudiču. Toda mladenič je vseeno vztrajal in navsezadnje dosegel, da so ga izpisali. Toda še po izpisu mu niso dali miru. Na občnem zboru so javno prebrali vsa imena »izobčencev«, med njimi tudi njegovo.

    Dragi bralci, prav gotovo se mnogim od vas zdi zgodba grozljiva. Verjetno bi nekateri najrajši tega političnega predstavnika kar prijavili na policijo ali varuhu človekovih pravic. Najbolj ogorčeni med vami pa bi ga kar spravili za nekaj dni na hladno – v zapor. Vaša jeza pa je bržkone usmerjena tudi na njegovega očeta, ki je povzročil vse te nevšečnosti.

    Naj vas pomirim. Zgodba je izmišljena. Zakaj sem vas tako potegnil za nos? Iz enega samega razloga: zato, ker se zelo podobne, toda resnične zgodbe dogajajo na nekem drugem področju – pri krstu otrok, kjer brez privolitve človeka včlanijo v versko skupnost. In potem, ko ti otroci odrastejo in se želijo izpisati iz cerkve, imajo mnogi težave pri tem, kajti župnik jim grozi z večnim peklom, jim govori, da so prodali dušo hudiču, da bodo storili najbolj usodno napako v življenju, dogaja se tudi, da pri maši potem javno prebere imena izobčencev. Včasih pa župniki sploh nočejo izpisati človeka, zato mora posredovati celo odvetnik. Vse to govorim iz prakse, ki jo v Sloveniji doživljajo ljudje, katere so starši kot otroka prisilno včlanili v cerkev.

    S to izmišljeno zgodbo bi vas rad spodbudil, da razmislite, v čem je sploh razlika med neprostovoljnim »krstom« v politično stranko in neprostovoljnim krstom v neko versko skupnost. Obstaja samo ena poglavitna razlika: neprostovoljni krst otrok je večstoletna tradicija in zato se nam ta praksa ne zdi grozljiva in sporna (ker jo praktično vsi izvajajo). Neprostovoljni »krst« v politično stranko pa ni tradicionalen, zato se nam zdi grozljiv. Če bi na primer starši lahko ob rojstvu včlanjevali svoje otroke v politične stranke, katerim sami pripadajo, potem tudi ta praksa sčasoma ne bi bila več grozljiva, ker bi postala tradicionalna. Epilog vsega tega je, da večina tradicij dobesedno poneumlja ljudi in zamegli njihov občutek za pravičnost ter poštenost.

    Saj res, katoliški starši, kako to, da se mnogim izmed vas gnusijo verski obredi, ki jih nad svojimi otroki izvajajo npr. v muslimanskem svetu – režejo jim spolovila in ponekod jih celo z noži porežejo po glavi? Saj imajo tudi ti starši ustavno pravico, da vzgajajo svoje otroke po svojem verskem prepričanju. Ne bodimo dvolični. Smo v 21. stoletju. Čas je, da ustavimo vse te norosti in »vzgojne pravice« pod krinko raznih religij.

    Damjan Likar, Škofja Loka

    Vir:
    http://www.zalozba-planet.si/blog/show/blogID=233

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.zalozba-plan...
  • Več od avtorja živahnež
  • Več s področja * Pisma bralcev

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20140602232543826

    No trackback comments for this entry.
    Krst dojenčkov, pogubni vpliv tradicije | 5 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške cerkve brez svojega soglasja

    Prispeval/a: D.z.u.ž.c. dne četrtek, 5. junij 2014 @ 23:58 CEST


    Krst kot vsakdanje opravilo

    Katoliški krst dojenčkov je v Sloveniji dokaj reden pojav.
    Mnogi starši dajo otroka krstiti, ne da bi se vprašali, kaj
    krst sploh je. Zdi se jim nekaj običajnega, nekaj, kar je v
    skladu s tradicijo. Starši večinoma ne razmišljajo o tem, ali
    je v otrokovo korist, niti ne razmišljajo o tem, ali je v
    skladu z ustavo. Slepo verjamejo tradiciji ali cerkvi. Za njih
    ni sporno, da pomeni krst dojenčka njegov vstop v
    katoliško cerkev, za njih ni sporno, da otrok postane del
    cerkve brez svojega soglasja. Za njih ni sporno, da se ga
    brez njegovega soglasja vzgaja v veri v nekega boga, ki si
    ga sam ni izbral. Če pa je vse to za njih sporno, pa kljub
    temu otroka krstijo in vzgajajo v katoliški veri, so to očitno
    naredili ali iz strahu pred cerkvijo oziroma njenimi
    grožnjami z večnim peklom ali pa iz kakšnega drugega
    razloga, za katerega je vprašanje, ali je v korist otroka.

    Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške
    cerkve brez svojega soglasja. V zgodovini Slovenije je bilo
    takšnih otrok na sto tisoče, na svetu stotine milijonov.
    Sploh niso imeli možnosti, da bi se izrekli, ali želijo vstopiti
    v cerkev ali ne. Ni jim bila dana možnost, da bi preverili, v
    kakšno organizacijo bodo prišli. Ni jim bila dana možnost,
    da bi preverili, ali v resnici drži ugotovitev znanega
    zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, da na svetu ni
    organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in
    novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako
    obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno
    rimsko-katoliška cerkev.« Ni jim bila dana možnost, da bi
    slišali za izjavo Jezusa, da je potrebno prvo učiti in nato
    krstiti. (Mt 28,19)

    Ko mnogi dojamejo, da so bili prevarani in izstopijo iz
    katoliške cerkve, jih cerkev izobči, torej prekolne in pošlje v
    večni pekel, vpiše pa jih tudi v knjigo odpadnikov iz
    katoliške cerkve. Izkoristili so svojo ustavno pravico do
    izstopa iz verske skupnosti oziroma do svobode vesti, v
    zameno pa so od cerkve dobili izobčenje in večni pekel.
    Država pa ob takšnem ponižanju lastnih državljanov s
    strani tujca – cerkev je namreč tuja organizacija, saj ima
    svoj sedež v Vatikanu – molči. Čeprav so iz cerkve
    formalno izstopili, pa še vedno imajo dolžnosti do nje, saj
    velika večina le-teh z izstopom ne preneha, kar pa ne velja
    za pravice, te pa seveda prenehajo. Kot v časih
    suženjstva. Zaradi krsta, ki v dušo vtisne neizbrisno
    znamenje, seveda po nauku cerkve, so z njo povezani tudi
    po izstopu. Enkrat vernik, vedno vernik, izhaja iz
    katoliškega nauka. Mnogi pozneje, ko odrastejo, ne
    dojamejo, kje se nahajajo in v njej ostanejo do smrti. To
    je po svoje razumljivo, saj so od vsega začetka, preko
    verouka, verskih obredov in drugih verskih dejavnosti,
    indoktrinirani s katoliškim naukom.

    Otrok, ki hodi k verouku in se seznanja na primer s
    krvavim starozaveznim naukom, je s tem indoktriniran in
    biblijske zgodbe oziroma slike gredo v njegovo duševnost
    oziroma podzavest. Nihče natančno ne ve, kako mračni in
    krvavi biblijski napotki vse do danes vplivajo na otroke
    oziroma odgovorne v državi in družbi. V bistvu
    napolnjenost njihovega »verskega volumna« tudi s
    krvavimi biblijskimi zgodbami oziroma slikami otežuje jasen
    in objektiven pogled na zadeve in organizacijo, v kateri se
    nahajajo, ter omejuje svobodno voljo. Zato je bistveno
    težje spremeniti vero ali postati ateist, kot pa če bi ne bi
    bilo krsta oziroma vzgoje v katoliški veri. »Kar se Janezek
    nauči, to Janez zna«, bi bilo mogoče uporabiti v tem
    primeru. Seveda pa je to odvisno tudi od lastnosti
    posamezne osebe. Verjetno pa so zelo redki, ki se jim
    svobodna volja ni zmanjšala zaradi prisilne katoliške
    indoktrinacije. Krst dojenčku trasira njegovo versko pot.
    Ta pot pa je lahko zelo trnova, še zlasti, če naleti na
    pedofilskega klerika ali klerika, ki ga zlorablja na drug način.

    Krst dojenčkov tako pomeni odvzem verske svobode, ki jo
    jamčita slovenska ustava in konvencija o otrokovih
    pravicah. Velikemu številu ljudi v Sloveniji je bila odvzeta
    verska svoboda, saj so bili prisilno krščeni in tako niso imeli
    možnosti, da bi svobodno vstopili v versko skupnost.
    Nekateri so spoznali prevaro in so zato izstopili iz katoliške
    cerkve. Pošteno bi bilo, da bi tisti, ki so te ljudi brez
    njihovega soglasja pahnili v cerkev, iz njihove podzavesti
    oziroma notranjosti »izbrisali« predvsem tisto versko
    vzgojo, ki jim je bila vsiljena in ni bila izraz njihove
    notranjosti oziroma interesov, da bi lahko v nadaljevanju
    življenja polno in neobremenjeno z negativno preteklostjo
    izkoristili svojo versko svobodo. Če tega niso sposobni
    oziroma ni mogoče, potem bi se jim morali vsaj opravičiti in
    jim povrniti vso škodo, ki so jo utrpeli zaradi verskega
    nasilja.

    Vlado Began (odlomek iz knjige »Resnica in cerkev se
    izključujeta!«)

    Več informacij o knjigi na www.zalozba-planet.si

    ---
    spletna stran Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve:
    http://www.zrtve-cerkve.org

    blog društvenega časopisa Razmisli in sodeluj:
    http://razmisli.blog.si



    Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške cerkve brez svojega soglasja

    Prispeval/a: stojči dne petek, 6. junij 2014 @ 11:07 CEST
    Resnica in cerkev se res izključujeta,
    zato se mi zdi pričanje Angelice Zambrano,
    ki je videla papeža Vojtilo v peklu in predvsem odgovor,
    ki ga je dobila od Boga zakaj je ta papež v peklu sledeč;
    "Ta človek je mislil eno, govoril drugo in delal povsem nekaj
    tretjega, ni živel Resnice."
    Več v članku;
    http://www.pozitivke.net/article.php/2014042522280573

    ---
    stoychi



    Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške cerkve brez svojega soglasja

    Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 6. junij 2014 @ 20:22 CEST
    .

    rekel ženi:
    žena, stojči verjame Angelici Zambrano, ta pa verjame v
    pekel.
    rekla žena:
    ni pekla, ni Resnice, in chemtrailsov tudi ne.
    So pa Angelica Zembrano, stojči in Begunje na
    Gorenjskem.


    .


    Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške cerkve brez svojega soglasja

    Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 6. junij 2014 @ 20:30 CEST
    "Deset tisoče otrok vsako leto postanejo verniki katoliške
    cerkve brez svojega soglasja"
    _______________________________

    Še več otrok tudi nihče ne vpraša, če hočejo hoditi v šolo,
    kjer jim podobno kot v cerkvi perejo možgane.


    Krst dojenčkov, pogubni vpliv tradicije

    Prispeval/a: eckhart dne petek, 6. junij 2014 @ 23:29 CEST

    Čeprav cerkev sama uči, da je Jezus razlagal: »Najprej
    učite, nato krščujte!«, česar se npr. nekatere biblične
    krščanske vere v ZDA tudi držijo, za katoliško cerkev
    seveda to ne velja. MORA imeti čimveč članov, da je njena
    »teža« čim večja. Seveda cerkveni kritiki koalicije in njene
    peticije proti krstu DOJENČKOV namerno spregledajo, da
    nihče v koaliciji ni proti delovanju cerkve (seveda če je ta v
    skladu z državno demokratično ustavo in človekovimi
    pravicami) in tako tudi ni nihče proti krstu. Naj krščujejo in
    mašujejo kolikor hočejo! Gre preprosto za to, da naj to
    počnejo s polnoletnimi osebami, katere naj bi se zavedale
    svojih dejanj. Zato tudi država ne daje volilne pravice
    mladoletnikom, ki so še v osebnostnem razvoju.

    Po mojem razumevanju tudi nihče v Koaliciji za ločitev
    države in cerkve s peticijo proti krščevanju otrok ni proti
    pravici staršev do verske vzgoje otrok v skladu z lastnim
    prepričanjem, saj je konec koncev tudi moderna država
    dolžna omogočiti otrokom poleg ostalega tudi šolanje.
    Vendar pa mora biti starševsko usmerjanje otrok glede
    verske vzgoje (po 41. členu Ustave) v skladu z otrokovo
    starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in
    verske opredelitve ali prepričanja. To pa pomeni, da ima
    otrok svojo lastno svobodo vesti in verske opredelitve že
    od svojega rojstva dalje.

    ---
    Bog ja, cerkev ne!

    Bog daje, cerkev vzame!

    Borislav Kosi, Slovenska Bistrica


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,33 seconds