Odprto pismo v zvezi s prepovedjo krsta dojenčkov
Na Peticijo za prepoved krsta dojenčkov se je odzvalo mnogo ljudi. Nekateri to prepoved podpirajo, drugi ne, mnogi so peticijo zavrnili s svojimi argumenti, mnogi pa so jo zavrnili brez argumentov in z žaljenjem članov koalicije.
Eden izmed znanih profesorjev prava je v zvezi s krstom dojenčkov javno izjavil, da gre za simbolno dejanje. Ali gre za simbolno dejanje, če dojenček s krstom postane član oz. vernik cerkve in tudi nova stvar, ki pripada cerkvi ter brez svojega soglasja dobi obveznosti, npr.: poslušen mora biti cerkvenim predstojnikom in materialno podpirati cerkev ter vedno in povsod širiti in braniti vero. Pri vsem tem pa sploh ne more več celovito izstopiti iz cerkve, ker le-ta teh izstopov ne pozna, pri formalnem izstopu pa ga cerkev celo izobči, torej pošlje v večno trpljenje v pekel. Mnogi krščenci so bili času svojega življenja spolno zlorabljeni s strani klerikov. Ali bi se to zgodilo, če ne bi bili krščeni kot dojenčki? In, ali bi si cerkev privoščila mnoga »splošno koristna dela«, ko npr., da od države izterjuje stalen »davek« na račun krščenih, ki jih stalno prikazuje kot svoje člane? Ali bi ji zaupali certifikate in vse izgubili? Bi cerkev dobila nazaj vse in še več v denacionalizaciji? Pa izsilila še številne druge protiustavne ugodnosti?
Katoliška cerkev med drugim pravi, da je pravica do krsta otrok del človekove pravice do svobode vesti, ki jo varuje 41. člen ustave, in ki staršem zagotavlja, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojim verskim in moralnim prepričanjem; omejevanje te pravice staršev pa je poskus omejevanja svobode delovanja cerkve. Cerkvene trditve ne držijo. Starši imajo pravico vzgajati svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem, vendar pa ustava točno določa, kaj pomeni starševsko »zagotavljanje« verske vzgoje. Vsebino tega pojma določa zadnji stavek 41. člena ustave (tega cerkev očitno namerno spregleda) in je naslednja: »Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.« To pa pomeni, da lahko starši pri izvrševanju pravice do verske vzgoje v skladu s svojim prepričanjem otroke samo usmerjajo, pri čemer mora biti ta usmeritev v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter njegovo svobodo vesti in verske opredelitve. Starši torej ne morejo odločati. To je jasno razvidno tudi iz omenjenega zadnjega stavka, saj je tam govora o svobodi otrokove vesti in verske opredelitve. O tej pravici odloča izključno otrok, ko je dovolj star in zrel, kajti po 16. členu ustave mu svobode vesti ni mogoče omejiti niti odvzeti. Gre za strogo osebno pravico, o kateri ne morejo odločati niti starši. Ker dojenček po naravi stvari še ne more izjaviti svoje volje, je treba z versko vzgojo počakati in s tem tudi s krstom, ki je začetek članstva v cerkvi, lahko pa tudi omenjene vzgoje. Ali je v korist otroka, da takoj po rojstvu postane član organizacije, iz katere ne more ven in ki je dokazano zelo obremenjena z zločini, pa še boga so mu vsilili? Korist otroka pa je ustavna kategorija! Zato se tudi ni mogoče strinjati z mnenjem enega izmed namestnikov varuha človekovih pravic, ki je javno izjavil, da je krst dojenčkov pravica staršev.
Pravico do peticije zagotavlja ustava in zato tudi ne more iti za spodbujanje nestrpnosti, kot trdi cerkev, pri čemer seveda tudi vsebina peticije sloni na ustavnih temeljih. Zato je ob tem najmanj čudno, da znana slovenska novinarka pravi, da gre pri prepovedi krsta dojenčkov za neverjeten zdrs v ateistični fanatizem (vsi člani koalicije sploh niso ateisti), ki celo zveni fašistoidno. Če se s peticijo ne strinja, je to njena pravica, vendar pa sta izraza kot butalsko in fašistoidno deplasirana in žaljiva.
Cerkev je v času reformacije krvavo preganjala tiste, ki so odklanjali krst otrok. Očitno se to nadaljuje, vendar z drugačnimi sredstvi.
Koalicija za ločitev države in cerkve
Zanjo: Vlado Began in Herman Graber |
Koalicija: Krst otrok, odprto pismo
Prispeval/a: živahnež dne torek, 13. maj 2014 @ 11:55 CEST
KRST OTROK OZ. KAKO JE HUDIČ SPOSOBEN POSLOVNEŽ
- V tretjem stoletju je cerkev že trdila, tako piše
zgodovinar Karl Heinz Deschner v svoji knjigi „Abermals
krähte der Hahn“ (Ponovno je zakikirikal petelin – op.
prev.): „…da prvi otrokov krik, ko pride na svet, ni
toženje…, ampak otrokov klic po krstu.“ Danes je tako, da
otrok s krstom postane cerkveni član z vsemi
konsekvencami in pravnimi posledicami. Torej mora krščen
dojenček, ki deduje, takoj plačati cerkveni davek (tam, kjer
ga imajo, v Sloveniji ga ni). Že teden dni po njegovem
krstu velja, da če nekaj podeduje, mora cerkvi odvesti
davek. Hudič je sposoben poslovnež. - odlomek iz knjige
„Kdo sedi na Petrovem stolu, 2. del“.
STARŠE, KI SO ODKLONILI KRST DOJENČKA in otrok niso
dali krstiti takoj po rojstvu, je rimska cerkev, kot tudi
Lutrova cerkev še v času reformacije, preganjala in
usmrtila. - odlomek iz knjige „Kdo sedi na Petrovem stolu,
2.del“.
KRST DOJENČKOV JE VEDNO NASILEN POSTOPEK - Pred
mnogimi leti so premožni starši dojenčka poiskali
odvetnika. Njihovega otroka je medicinska sestra dala
krstiti v porodnišnici, ne da bi bili starši o tem obveščeni.
Ko je ta otrok po nekaj mesecih zelo veliko podedoval, je
hitro dobil od cerkve davčno odločbo. Najprej je moralo
priti do procesa. Na dveh instancah so morali dokazovati,
da je bil krst „nasilen“ postopek, ker starši o tem niso nič
vedeli. Pravzaprav je krst dojenčkov vedno nasilen
postopek. Običajno rečejo, da je to dovoljeno, če starši
privolijo v to nasilno dejanje. Toda v obravnavanem
primeru starši niso niti vedeli za to, vendar se cerkev ni
sramovala pobrati davka – na osnovi prisilnega krsta s
strani medicinske sestre. - odlomek iz knjige Kdo sedi na
Petrovem stolu, 2. del.
KRST JE POGANSKEGA IZVORA, TAKO KOT VSI CERKVENI
RITUALI - Prvi kristjani so poznali samo svečan sprejem v
skupnost. To so bili seveda odrasli, ki so povsem zavestno
in svobodno napravili ta korak. Do krsta otrok je prišlo šele
veliko pozneje, v 5. in 6. stoletju. In kaj pomeni krst otrok
oz. krst dojenčkov? To je prisilno včlanjenje malih bitij, ki
se sama sploh še ne morejo odločati. Kratkomalo
„vključeni“ so v institucijo cerkve, praktično že od malega
ujeti v njej – in sicer, kot je bilo pravkar podano, v
magično institucijo, katera konec koncev dela z močmi
podzemlja. - odlomek iz knjige „Kdo sedi na Petrovem
stolu, 2. del“.
TUDI CEREMONIJA KRSTA JE POLNA MAGIJE in ta magijska
šega prav tako izvira iz poganstva. V knjigi Roberta Kehla
Die Geheimnisse der Kirche najdemo zanimive podrobnosti
o tem, kako so krst izvajali v poganskih kultih. Tam navaja
„pomakanje oz. potapljanje v vodo…, polivanje z vodo,
pihanje, mazanje s slino, nošenje snežno belih oblek novo
krščenih, predstavo, da krst izganja hudiča“. Nadalje
omenja: „takoj nato praznik z obdarovanjem novo
krščenih“. Imeli so „sveče … krstne botre, poduk o krstu, ki
so se mu morali podvreči katehumeni, nadalje krst v sili,
krst otrok in svečano krstno obljubo“. - odlomek iz knjige
„Kdo sedi na Petrovem stolu, 2. del“.
Več informacij o knjigi:
http://www.zalozba-planet.si/2/productID=4710
Koalicija: Krst otrok, odprto pismo
Prispeval/a: živahnež dne torek, 13. maj 2014 @ 14:27 CEST
Komentar Kosane na MMC-RTVSLO glede krsta otrok:
Priznati moramo, da gre za zavržene prakse puščavskih
nomadov, ki so se pred 2000 leti razširile tudi po Evropi.
Krščevanje, obrezovanje, da o kakšnih pedofilijah ne
govorimo. To vse izvira iz Biblije.
Krst je toliko pravica staršev, kot je njihova pravica pri
muslimanih pohabljanje spolovil. Analogno, seveda, da
islam povzroča 90% fizične in 10% psihološke škode,
krščanstvo pa ravno obratno.
Vsi starši, ki pa menijo, da imajo pravico svoje še ne
razmišljujoče in neodrasle otroke včlanjevati v razne
krščanske sekte, si pa naj zamislijo, kako bi bilo, če bi
izvedeli, da bi jih kot dojenčke njihovi starši včlanili v
komunistično partijo. In da so (vsaj po internih pravilih
KPS) dejansko komunisti in ne kristjani. Zanimivo, kajne?
Koalicija: Krst otrok, odprto pismo
Prispeval/a: stojči dne torek, 13. maj 2014 @ 21:11 CEST
---
stoychi